Hrvaška proti energetski draginji namenila devetkrat več kot Slovenija

Države članice Evropske unije (EU) so letos namenile več kot 500 milijard evrov za zaščito državljanov in podjetij pred energetsko draginjo. Če upoštevamo še poroštva za energetske družbe in nacionalizacijo družb, številka preseže 710 milijard evrov, kažejo podatki poročila skupine strokovnjakov Bruegela in Bloomberga. To je le 90 milijard evrov manj od programa zadolževanja EU za pomoč regiji pri okrevanju po pandemiji covida-19.

Med državami je največ denarja za boj proti energetski draginji namenila Nemčija, in sicer več kot 264 milijard evrov. Ob upoštevanju velikosti bruto domačega proizvoda (BDP) pa pomoč največji delež predstavlja na Hrvaškem. Države so letos za ta namen v povprečju zagotovila sredstva v višini treh odstotkov BDP. Slovenija je med evropskimi državami namenila enega najmanjših deležev BDP – dober odstotek. Nadpovprečno veliko sredstev za pomoč so odstotkovno namenile še Malta, Nemčija, Litva, Grčija in Nizozemska.

Najmanjši delež BDP so za pomoč namenili Švedska, Finska, Estonija, Irska in Ciper. Številke povečujejo zaskrbljenost glede finančnega tekmovanja. Države bi lahko hitele ščititi svoje državljane pred skokovito naraščajočimi stroški energije, kar bo razkrilo fiskalne neenakosti znotraj 27-članskega bloka, piše Bloomberg.

"Številke potrjujejo, da bogatejše države lahko nudijo večjo podporo svojim gospodinjstvom in podjetjem," je dejala Simone Tagliapietra, soavtorica poročila. "To lahko postane evropski problem, saj lahko različne fiskalne zmogljivosti držav izkrivijo konkurenčne pogoje, kar ima lahko resne gospodarske in politične posledice."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar