.webp){kind=icon}
Evropska unija (EU) je oblikovala nabor ukrepov za reševanje energetske stiske, pri čemer stavi na krepitev solidarnosti med državami članicami. Vendar se bo blok – zaradi političnih delitev in skrbi glede zanesljivosti oskrbe – vzdržal takojšnjih omejitev cen plina.
Evropska komisija namerava v torek predlagati ukrepe za preprečitev ekstremnih skokov cen energentov in uporabo skupne kupne moči EU kot vzvoda v pogajanjih z globalnimi dobavitelji plina, je razvidno iz osnutka dokumenta, ki ga je pridobil Bloomberg News. Izvršna veja bloka želi uvesti tudi nov indeks utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki bi po zmanjšanju dobave plina iz Rusije bolje odražal energetsko realnost v regiji.
O načrtu komisije bodo voditelji EU razpravljali na vrhu 20. in 21. oktobra v Bruslju. V naslednjem koraku bodo ministri za energijo o podrobnostih razpravljali na srečanju v Luksemburgu 25. oktobra. Voditelji bi lahko podprli načrt za "začasni dinamični koridor za cene zemeljskega plina", ki bi se izvajal, preden bo vzpostavljen novi indeks LNG. Verjetno bodo podprli skupne nakupe plina v skladu z osnutkom politične izjave voditeljev vlad, ki so ga pridobili na Bloomberg News.
Preberi še
Teš bi lahko ostal izklopljen do konca novembra, cene plina še upadajo
Trenutno je treba na nizozemskem vozlišču za megavatno uro plina odšteti 140 evrov.
17.10.2022
Meteorologi napovedujejo, kakšna zima čaka Evropo
Temperature v najvišji ogrevalni sezoni od decembra do februarja bodo verjetno precej višje od običajnih.
14.10.2022
Rekordno visoke cene tankerjev za utekočinjen zemeljski plin
Evropa hiti z zagotavljanjem plina, stroški najema tankerjev so najvišji do sedaj.
11.10.2022
Na kocki je prihodnost 17 bilijonov evrov vrednega gospodarstva, ki ga energetska kriza potiska v recesijo. Podjetja in potrošniki namreč trpijo zaradi visokih računov za elektriko in plin. EU poskuša uravnotežiti zahteve več kot polovice od 27 držav članic EU po omejitvi cen plina s potrebo po izogibanju spodkopavanju enotnega trga ali poglabljanju gospodarskih razkolov med državami članicami.
Bloomberg
Izvršilna veja EU prav tako želi pridobiti pooblastilo nacionalnih vlad, da lahko predlaga – le kot zadnjo možnost – omejitve cen za transakcije na nizozemskem vozlišču, katerega glavni indeks je merilo za ves plin, s katerim se trguje na stari celini. Takšen ukrep bi lahko uporabili, da bi se izognili dvigom cen in omejili špekulacije, medtem ko EU razvija novi indeks LNG. Komisija bi za omejitev cen potrebovala odobritev držav EU v ločenem postopku, ukrep pa bi lahko veljal največ tri mesece.
Omejevanje nihajnosti in skupni nakupi
Da bi ustvarili neposrednejši mehanizem za preprečevanje nihajnosti cen plina, je v paketu ukrepov zapisana zahteva, da mesta trgovanja do 31. januarja 2023 vzpostavijo nov začasen mehanizem za upravljanje dnevnih nihanj cene električne energije in plina. Da bi se izognili nenamernim motnjam na trgih za manj likvidne pogodbe, bi se moralo orodje osredotočiti na terminske pogodbe za naslednji mesec, je razvidno iz dokumenta.
Skupna nabavna platforma bi usklajevala polnjenje plinohramov. Če bodo zaloge v skladiščih ob koncu te zime izčrpane, bo po mnenju komisije doseganje cilja 90-odstotne zapolnjenosti za naslednjo zimo do novembra 2023 težje. Načrt je pooblastiti države članice, da skupaj kupijo dovolj plina za vsaj 15 odstotkov kapacitet svojih skladišč, podjetjem pa omogočiti, da oblikujejo evropski konzorcij za pogajanja o dolgoročnih pogodbah. Ruski dobavni viri bi bili izključeni iz sodelovanja.
Da bi se izognili izpadom elektrike in racionalizaciji v ogrevalni sezoni, je EU že pristala na prostovoljni cilj zmanjšanja porabe plina za 15 odstotkov z možnostjo obveznega sprožilca. Komisija bo pozorno spremljala ukrepe za zmanjšanje povpraševanja in je v skladu z osnutkom pripravljena aktivirati prehod na obvezne reze ali celo revidirati cilje, če se trenutni ukrepi izkažejo za nezadostne.
Sveženj bo državam članicam ponudil tudi orodja za uporabo državne pomoči za ublažitev vpliva energetske krize na podjetja in gospodinjstva, pri čemer je državam članicam ponujena možnost uporabe kar 40 milijard evrov iz kohezijskih skladov EU. Za povečanje likvidnosti na energetskih trgih bo komisija predlagala zvišanje klirinškega praga za nefinančne nasprotne stranke na štiri milijarde evrov in razširitev seznama primernega premoženja, ki bi se lahko uporabljalo kot zavarovanje za eno leto.
