Golob napovedal nove ukrepe regulacije cen energije za podjetja

Slovenska vlada pripravlja nov sveženj pomoči za gospodarstvo, ki se sooča z visokimi cenami energentov in negotovostjo za naslednje leto.

V pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) je slovenski premier Robert Golob napovedal, da bo vlada uvedla regulacijo cen električne energije in plina za mala in srednja podjetja. Pri tem bi po subvencionirani ceni podjetja lahko koristila do 80 odstotkov energije po regulirani ceni, za preostalo petino pa bi podjetja plačevala tržno ceno.

"S tem želimo na eni strani ne omejevati tistih, ki želijo delati in jim cene niso problematične, ker nekatere industrije dejansko niso občutljive na cenovni nivo, hkrati pa stimulirati industrije z manjšo dodano vrednostjo, da prilagodijo porabo sedanjim razmeram," je Golob dejal za STA. "Želimo torej tudi skozi cenovno politiko stimulirati industrijo, da prilagodi svoj obseg proizvodnje," je še pojasnil.

Za velike odjemalce, ki ne bodo upravičeni do regulirane cene, pa bo na voljo evropsko potrjen sistem dodatnih javnih subvencij neposredno iz proračuna. Eden od ukrepov, ki naj bi ga vlada potrdila na seji prihodnji teden, je tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Golob pojasnjuje, da je namen tega ukrepa preprečiti odpuščanja delavcev, če pride do motenj v dobavnih verigah ali energetskega krča, ki bi prisilno zaustavil proizvodnjo.

Golob je danes sporočil tudi, da bo prihodnji teden podpisana pogodba o triletni dobavi zemeljskega plina med Geoplinom in alžirskim državnim energetskim velikanom Sonatrach. Podpis naj bi se zgodil ob obisku ministra za infrastrukturo in ministrice za zunanje zadeve v Alžiriji.

Koliko manevrskega prostora še imajo javne finance za takšno pomoč?

Finančni učinek ukrepov zaenkrat še ni znan. Preden bodo ukrepe predstavili javnosti, se morajo pogovoriti še s predstavniki gospodarstva, je za STA povedal Golob. V nedogled pa pomoč gospodarstvu ne bo mogla trajati, saj bomo v tem primeru poleg z energetsko soočeni tudi s fiskalno krizo držav, ki so se že za reševanje koronakrize izrazito zadolžile.

Bloomberg

 

Slovenija je letos za blažitev posledic draginje namenila skoraj milijardo in pol evrov – dobrih 700 milijonov evrov za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, 750 milijonov evrov pa je rezerviranih za morebitno dokapitalizacijo energetskih podjetij. Še izdatnejšo pomoč pa je Golob napovedal na septembrski seji državnega zbora. "Za leto 2023, ko bodo razmere najhujše, pripravljamo paket zakonov, katerih skupni obseg bo znašal skoraj pet milijard evrov."

Na to, da imajo javne finance vedno manj manevrskega prostora za odzivanje na makroekonomske šoke, že nekaj časa opozarja Fiskalni svet RS. V oktobrskem mnenju so zapisali, da je "pri njihovem uvajanju potreben tudi premislek o porazdelitvi bremena energetskega šoka, ki verjetno ni zgolj začasen, med državo in zasebnim sektorjem, saj po naši oceni tudi slednji razpolaga z določenim manevrskim prostorom".

 

Članek dopolnjen s petim odstavkom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar