Trgovinska vojna med Evropsko unijo in Kitajsko se je po uvedbi povišanih carin na električna vozila iz azijske velikanke v začetku tega meseca opazno zaostrila. Bruselj z uvedbo carin, ki v primeru koncerna SAIC presegajo celo 45 odstotkov, po besedah predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen po eni strani oporeka domnevnim kitajskim kršitvam pravil Svetovne trgovinske organizacije WTO, po drugi pa poskuša zaščiti domačo avtomobilsko industrijo.
Kot pravi ekonomist Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije, ima Peking težave s presežnimi zmogljivostmi, ki jih ob relativno šibki domači potrošnji poskuša izvoziti na globalne trge. Ivanc v svojem zapisu za časopis Delo navaja ugotovitve Sanderja Tordoira, glavnega ekonomista iz Centra za evropsko reformo (CER), ko pravi, da to predstavlja "drugi kitajski šok", ki je sledil zlomu ali bolje rečeno nadzorovanemu spuščanju nepremičninskega balona, ki je ustvaril pogoje za "velik proizvodni presežek v višini približno desetih odstotkov kitajskega BDP". Tega v obliki avtomobilov poskuša izvoziti tudi v Slovenijo.
Kitajci na domačem avtotrgu
Med ciljnimi izvoznimi trgi je z vidika avtomobilske industrije e-avtomobilov najbolj zaželen in cenjen prav evropski trg, čigar - sicer droben - del je tudi slovenski. Trg EU je namreč z dobrimi 10,5 milijona letno prodanimi avtomobili obsežen, kupna moč Evropejcev je velika, zaradi določil evropske komisije, ki z letom 2035 uvaja prepoved termičnih motorjev, pa je jasno začrtan tudi njegov nadaljnji razvoj.
Preberi še
Volkswagen v številkah: Kako globoko je zabredel?
Prodaja je po devetih mesecih upadla za štiri odstotke, dobiček je nižji za 31 odstotkov, marže pa se topijo.
30.10.2024
E-mobilnost bi lahko Nemčiji odnesla 140 tisoč delovnih mest
Največje izgube delovnih mest so zaznali pri dobaviteljih.
29.10.2024
Kitajski Dongfeng v Slovenijo pripeljal izzivalca e-twinga
Električna kombilimuzina box s subvencijo pod 20 tisočaki neposreden tekmec e-twingu.
25.10.2024
Avtoindustrija: Odraz inovativnosti ali sistemske nekonkurenčnosti Slovenije?
Ekonomist Matej Lahovnik: Zeleni prehod omejuje konkurenčnost avtoindustrije, subvencije nesmiselne.
23.10.2024
Če kitajske avtomobilske znamke na evropskem trgu zavzemajo triodstotni delež, so te na slovenskem trgu v podobnem položaju. Podatki podjetja Ardi kažejo, da je si je po sedem kitajskih avtomobilskih znamk v desetih mesecih odrezalo 2,46-odstotni tržni delež. Če številko postavimo v kontekst, gre za približno tolikšen delež, kot ga je v tem času osvojila znamka Fiat, in sicer 2,45 odstotka.
Čeprav je ta skromen, je njihov glavni adut – nizka cena – pomemben spodbujevalec prodaje. Še lani so namreč kitajske znamke v Sloveniji zavzemale slaba dva odstotka trga novih avtomobilov. Največ jih je prodala znamka MG, ki je dosegla 1,7-odstotni tržni delež. In še; če skupni tržni delež kitajskih znamk v Sloveniji še do aprila letos ni presegel dveh odstotkov, je v sklepnem delu leta že pri slabem poltretjem odstotku.
Kitajska: Pozdravljamo slovenski glas proti
Kot smo doslej poročali na straneh Bloomberg Adria, slovenska avtomobilska industrija ni navdušena nad uvedenimi carinami. Podobno skeptična je tudi politika na obeh bregovih, tako kitajski kot tudi na slovenski strani.
Če je naša država na glasovanju o carinah skupaj s še petimi članicami EU glasovala proti, kar je kitajski veleposlanik v Sloveniji Wang Shunqing, za naš medij pospremil z besedami, da "Kitajska obžaluje izid glasovanja [o carinah], a hkrati pozdravlja odločitev Slovenije v tej zadevi," se je pristojni minister za gospodarstvo Matjaž Han pred nedavnim mudil na Kitajskem, kjer je poskušal naš glas 'unovčiti' za podporo domači avtoindustriji.
Minister Han je tako za naš medij izjavil, da mora Slovenija na račun glasovanja "zabiti gol" ter da "Kitajci cenijo Slovenijo, tudi zaradi glasovanja", predstavniki Avtomobilskega grozda Slovenije ACS in Kitajskega združenja proizvajalcev avtomobilov (China Association of Automobile Manufacturers – CAAM) pa so nazadnje le podpisali pismo o nameri oblikovanja partnerstva s ciljem učinkovitejše izmenjave znanja ter prenosa tehnologij in investicij pri razvoju in proizvodnji električnih vozil.
Kitajske znamke spor razumejo kot priložnost
Toda, kako na bruseljski protekcionizem gledajo domači trgovci in zastopniki različnih znamk? Pod črto bi lahko zapisali, da v veliki meri podobno kot omenjeni proizvajalci in politika, saj zaradi ukrepov ne računajo na dvig ali na drugi strani motnje oziroma zmanjšanje prodaje.
Če začnemo pri najbolj ambicioznem kitajskem prodajalcu oziroma zastopniku za vozila znamk MG in Dongfeng, ki je konec oktobra na obrobju Ljubljane odprl svoj prvi prodajno-tehnični center, podjetju Plan-net Avto, so glede tega pričakovano skeptični. Direktor podjetja Marko Femc, je povedal, da tovrstni ukrepi "ne spodbujajo zdrave konkurence in ne prinašajo koristi za končne potrošnike, ki iščejo cenovno dostopne in trajnostne rešitve mobilnosti" ter da se bodo carine EU vrnile kot bumerang.
Dodaja, da carine ne bodo bistveno vplivale na njihovo prodajo, da pa trenja med Kitajsko in EU vidi kot priložnost za "sodelovanje, kjer bi se del proizvodnje preselil v EU". Ob tem meni, da bi to imelo multiplikativne učinke od gospodarskih do učinka dostopnejših cen avtomobilov. Prodajne številke sicer kažejo, da so letos prodali dobrih 100 vozil, imajo pa ambiciozne načrte, saj v prihodnjem letu ciljajo na dobrih tisoč.
Poleg Dongfenga (znamka Forthing) in MG je med trideseterico najbolj prodajanih znamk pri nas še eno kitajsko ime, in sicer Geely. Z uradnega zastopnika znamke iz mesta Hangzhou, podjetja Trgo ABC, so nam pojasnili, da znamka "v Sloveniji trenutno v svoji ponudbi nima električnih modelov," tako da ta ukrep ne bo vplival na njihovo prodajo.
Direktor podjetja Plan-net Avto, uradnega zastopnika za vozila koncerna Dongfeng, Marko Femc trenja med Kitajsko in EU vidi kot priložnost za "sodelovanje, kjer bi se del proizvodnje preselil v EU".
Porsche Slovenija: Cene ostajajo nespremenjene
Ker carine ne kitajska e-vozila ne veljajo samo za domicilne znamke, ampak tudi za vozila s kitajskim poreklom, smo vprašanje naslovili tudi na uradnega zastopnika za znamke v okviru nemškega koncerna Volkswagen (VW), Porsche Slovenija.
Ker ima koncern v državi več deset obratov, kjer nastajajo nekaterih njihovi električni modeli, kot je cupra tavascan, VW družina I.D. in nekateri Audijevi električni modeli, so nam odgovorili, da "pri tistih modelih, ki so izdelani na Kitajskem proizvajalec zaenkrat jamčimo nespremenjene cene." Zato, pravijo, se stroški dodatnih carin "vsaj kratkoročno ne bodo prenesli na končne potrošnike in s tem ne bodo vplivali na prodajne cene."
Carinske ukrepe smatrajo za nepotrebne, ob tem pa si želijo, da "ne bi prišlo do trgovinske vojne med EU in Kitajsko, saj sta obe gospodarstvi zelo povezani". Upajo pa, da bo prišlo do dogovora med sprtima stranema. Kot poroča Bloomberg, pogajanja o kompromisni rešitvi spora, s katerim naj bi bile kazenske carine odpravljene, potekajo. Alternativni predlog namreč predvideva sklenitev sporazuma o cenovnih zavezah - zapletenem mehanizmu za določanje cen in obsega izvoza.
Negativna pričakovanja
O pozitivnih učinkih na prodajo dvomijo tudi pri zastopniku za vozila Renault in Dacia, GA Adriatic. "Ne pričakujemo posebnega povečanja prodaje e-vozil zaradi carin na kitajska e-vozila," pravijo, kar je po njihovem posledica tega, da trg e-vozil "pri nas predstavlja relativno majhen delež, v ospredju pa so z izjemo ene kitajske znamke evropske". Povečanje prodaje e-vozil v njihovi paleti pričakujejo v naslednjem letu, a to na račun dveh pomembnih novosti – renaulta 4 in 5.
"Ne pričakujemo posebnega povečanja prodaje e-vozil zaradi carin na kitajska e-vozila," pravijo pri zastopniku za vozila Renault in Dacia, GA Adriatic, kar je po njihovem posledica tega, da trg e-vozil "pri nas predstavlja relativno majhen delež, v ospredju pa so z izjemo ene kitajske znamke evropske".
Do ukrepa so zadržani tudi pri zastopniku vozil Opel, podjetju AutoWallis. Legendarna nemška znamka je del koncerna Stellantis, "katerega vodstvo je izrazito, tako kot slovenska vlada, zadržano glede uvedbe carin na kitajska e-vozila," so jasni. Namesto carin, ki "ovirajo razvoj, inovacije, mednarodno trgovino in prihodnje poslovne priložnosti z globalnimi partnerji", pravijo, bi morala EU "pozornost nameniti spodbudam za elektrifikacijo, predvsem preko boljše infrastrukture za polnjenje".
Če pričakujejo, da se jim bo na račun carin povečala prodaja vozil, pa so pri podjetju C Automobil Import, ki je sicer član skupine Emil Frey in zastopnik za znamko Citroën, samo na kratko sporočili, da je o posledicah na prodajo težko govoriti, ker da je to bolj odvisno od "akcij, strategij in cenovnega pozicioniranja produktov naših principalov". Ali bodo carine privedle do povečanja prodaje? "Ne", so le na kratko odgovorili pri zastopniku francoske znamke ter s tem tudi povzeli splošno mnenje domačih zastopnikov o tej pereči temi.