Kaj proračunske zagate prinašajo nemški avtomobilski industriji?

Medtem ko se nemški evropski bolnik sooča z vse bolj negotovimi gospodarskimi napovedmi, ki se najbolj nazorno odražajo v krčenju BDP, poskuša koalicija kanclerja Olafa Scholza z obsežnimi naložbami v zeleni prehod izpeljati paradigmatski obrat razogljičenja prvega gospodarstva Evropske unije.

Kancler je pred dnevi sredi pogajanj s koalicijskimi partnerji glede zagotavljanja vzdržnosti državnega proračuna v nagovoru poslancem v bundestagu kljubovalno zagotovil, da pri modernizaciji nemške industrije in zelenega prehoda gospodarstva "ne bo popuščanja".

Pa vendar je v nemškem proračunu za prihodnje leto po precedenčni odločitvi tamkajšnjega ustavnega sodišča zazevala 17 milijard evrov velika luknja, ki bi lahko negativno vplivala na zeleni prehod avtomobilske industrije. Pred zadnjo letošnjo sejo parlamenta, kjer bodo poslanci potrjevali vladni predlog proračuna, je na tnalu več programov za razogljičenje nemškega gospodarstva.

Vlada bo pri proračunski aritmetiki morebitne prihranke iskala pri subvencijah za toplotne črpalke, sredstvih za posodobitve železniškega omrežja, uvajanje vodika kot energetskega vira, pa tudi pri izdatkih za širjenje polnilne infrastrukture za električne avtomobile.

212 milijard evrov za 'ozelenitev' avtomobila

Elektrifikacija avtomobila ni samo del programske usmeritve semaforske nemške koalicije, katere pomembni partner so Zeleni podkanclerja in gospodarskega ministra Roberta Habecka, saj jo je Evropska komisija z letom 2035 preprosto uzakonila.

Konec novembra je komisija napovedala ambiciozni načrt prenove električnega omrežja EU, zato da bi to v prihodnje zmoglo kar 60-odstotno povečanje energetskih potreb do 2030; 64-gigavatno povečanje zmogljivosti naj bi Evropo stalo 584 milijard evrov, poroča Reuters. Pri tem bo pomembno vlogo odigrala popularizacija električnega pogona, saj je evropski parlament letos poleti sprejel zakonodajo, ki do 2030 predvideva gradnjo hitrih polnilnic za avtomobile vzdolž glavnih prometnic na vsakih 60 kilometrov, za gospodarska vozila pa na vsakih 100. Pri tem pa se države spotikajo ob birokratske ovire, zaradi katerih se je gradnja polnilne postaje v zadnjih nekaj letih podaljšala s šestih mesecev na povprečno dve leti.

Bloomberg Mercury Časa za potrditev nemškega proračuna ni veliko, saj Bundestag predlog vlade pričakuje še pred zadnjim zasedanjem pred božičem.

 

Kot smo na straneh Bloomberg Adria že pisali, je Bruselj z zapovedano ozelenitvijo evropske avtomobilske znamke pahnil v srdito tekmo z ameriškimi in kitajskimi tekmeci, kar jim povzroča nemalo težav. Američani in Azijci so namreč na področju električnih vozil konkurenčnejši, tehnično naprednejši, z nižjimi stroški dela in ‒ zlasti v primeru Kitajske ‒deležni velikodušnih državnih spodbud.

Nemčija je za namestitev hitrih polnilnic v predlogu proračuna predvidela približno 1,5 milijarde evrov. Scholz pa fiskalnim težavam navkljub napoveduje, da bo Berlin do leta 2027 za vzpostavitev polnilnega omrežja, proizvodnje baterij in polprevodnikov, ki so ključni deli sestavljanke avtomobilske elektrifikacije, zagotovil 212 milijard evrov.

Zato je vlada po sodni zamrznitvi prenosa 60 milijard evrov iz sklada za popandemično okrevanje v sklad za podnebno okrevanje in odpornost (sklad KTF), od koder med drugim zagotavlja tudi denar za vzpostavitev polnilnega omrežja, po navedbah ekonomista Mitje Kovača posegla po tvegani in za "ordoliberlano nemško ekonomsko doktrino" sporni zamrznitvi fiskalnega pravila.

Ta razburja javnost, vzbuja dvom o vzdržnosti tradicionalno vzornih nemških javnih financ in potencira notranjepolitično krizo; pri tem pa ostaja nepojasnjeno vprašanje, ali bo vse skupaj dovolj za zagotovitev napovedanih razvojnih milijard.

Nemški avtomobilisti: Smo v brutalnem spopadu s konkurenco

Nemške avtomobilske znamke so se s tehničnimi težavami in visokimi stroški elektrifikacije sicer soočale že pred proračunsko krizo, kar je bila posledica neugodnih makroekonomskih razmer restriktivne evropske monetarne politike in inflacije.

Mercedes-Benz je tako oktobra za tretje četrtletje poročal o krčenju marže EBIT (ta odraža dobičkonosnost podjetja) v primerjavi z lani na 12 odstotkov, potem ko so bili zaradi inflacije in stroškov proizvodnje prisiljeni v nižanje prodajnih cen. Slednje so v povprečju upadle s 75.400 evrov pred letom na 74.600 evrov, je v predstavitvi za vlagatelje dejal finančni direktor znamke Harald Wilhelm. Ob tem pa priznal, da je konkurenčni boj z Azijo in ZDA na področju električnih avtomobilov "brutalen", stroškovna in cenovna dirka navzdol pa dolgoročno nevzdržna.

Koncern Volkswagen je konec novembra napovedal obsežen program varčevanja v višini 10 milijard evrov in pri tem kot razlog navedel naraščajoče stroške na račun vlaganj v električni prehod in padec dobičkonosnosti. Volkswagnova marža EBIT je bila v tretjem trimesečju 2023 6,9-odstotna.

Opotekanje nemških avtomobilskih velikanov že nekaj časa čuti tudi Slovenija, nam je v nedavnem pogovoru zaupal tudi prvi mož dobavitelja sedežev Boxmark Leather. Marjan Trobiš je v intervjuju za Bloomberg Adria dejal, da je prodaja v avtomobilski panogi upadla "za več kot 15 oziroma 20 odstotkov", kar dobaviteljska veriga čuti prek manjšega obsega naročil.

Včerajšnji podatki nemškega statističnega urada Destatis glede obsega naročil v nemških tovarnah potrjujejo pesimizem, saj so se te oktobra skrčil za 3,7 odstotka, kar je občutno več od 0,25-odstotnih pričakovanj.

Žarek upanja ponujajo ladjarji, ki sicer hitro zaznajo spremembe v razmerju med ponudbo in povpraševanjem. Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je pred dnevi za naš medij dejala, da zastojev pri avtomobilskem pretovoru ne zaznavajo. "Prihaja do rednih odprem [avtomobilov]," je o stanju v pristanišču povedala Kržan, pri tem pa dopušča možnost, da do zastojev prihaja drugje v dobavni verigi: "Možno je, da jih skladiščijo drugje."

VW in Daimler v pričakovanju zveznega proračuna

Reprezentativni primer projektov, ki so v negotovosti, je skupno podjetje (joint venture) Milence. V njem naj bi Volvo, Daimler in Traton (koncern VW) evropsko cestno omrežje v prihodnje opremili s 1.700 hitrimi polnilnicami za gospodarska vozila. Podjetje namerava svoje prvo polnilno vozlišče odpreti konec tega tedna v nizozemskem mestu Venlo.

Za pojasnila o tem, kako bi precedenčna odločitev nemškega sodišča utegnila vplivati na načrte partnerjev v okviru projekta, smo se obrnili na predstavnike koncerna VW, Daimlerja in Milence.

S sedeža koncerna VW so nam pojasnili, da trenutno ni mogoče oceniti morebitnih posledic odločitve ustavnega sodišča, na njihovo poslovanje in načrte v zvezi z električnimi avtomobili. V izjavi so zapisali, da je zdaj na potezi tamkajšnja vlada oziroma parlament, saj se zadeva tiče "izdatkov za zvezni proračun in sklad KTF". Podobno zadržani so bili v svojih ocenah tudi pri podjetju Daimler Truck, kjer so zapisali, da za zdaj ne morejo oceniti, kakšne bodo posledice odločitve sodišča na črpanje sredstev iz sklada KTF.  

Od podjetja Milence do konca redakcije nismo prejeli pojasnil.