Kržan, Luka Koper: 'V letu 2024 načrtujemo zmerno rast, neznanka pa je železnica'

Čeprav je Luka Koper ob devetmesečju na letni ravni ustvarila manjši dobiček, ta še vedno presega načrtovanega. Kako bo v zadnjem četrtletju in prihodnje leto? "Zagotovo bodo načrti ob koncu leta preseženi. Tudi za prihodnje leto smo načrtovali smelo, zmerno rast," je v intervjuju za Bloomberg Adria pojasnila predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Zakaj zmerno?

Po njenih besedah zaradi negotovosti glede železniških povezav. "Šele ko bo polno vzpostavljen drugi tir, bomo lahko govorili o večjih stopnjah rasti," opozarja Kržan. Pojasnila je tudi, kakšne so trenutne razmere na globalnem logističnem trgu in kako je Luka Koper povezana z vietnamskim podjetjem.

Začniva z najaktualnejšim, minuli teden je bila popolnjena uprava Luke Koper. Tudi vi ste dobili polni mandat kot predsednica uprave. 

Vsekakor bo lažje voditi podjetje, ker je nadzorni svet upravo popolnil. Pri meni so ohranili status quo, kar pomeni mandat predsednice. Veseli smo, da se nam bosta pridružila dva nova člana, Gregor Belič kot dolgoletni vodja avtomobilskega terminala, ki je tudi velik poznavalec logistike ter komercialnih stikov s strankami, in Gorazd Jamnik, ki bo zagotovo v upravo prinesel zunanji pogled in svežino, ki je vedno dobrodošla. 

Pred kratkim ste dosegli nov rekord tako na zabojniškem kot na avtomobilskem delu. Kljub temu je dobiček na letni ravni ob devetmesečju upadel. Pristanišča navadno prva zaznajo prihod recesije.

Glavni razlog upada dobička je zmanjšanje skladiščnin. Lanskoletnega in letošnjega dobička ne smemo primerjati. Prava primerjava bi bila s predpandemskim letom 2019, kajti lani so približno 80 milijonov evrov naših prihodkov obsegale skladiščnine zaradi podaljšanega zadrževanja zabojnikov in drugega blaga na skladišču kot posledica ukrajinske krize.

Letos so se logistične razmere umirile in zaradi tega je takšen padec obsega in prihodkov skladiščnine, ki je tudi glavni razlog za upad dobička v primerjavi z lanskim letom. Zato je bolj korektno primerjati doseženi dobiček z načrtovanim, v tem primeru pa načrtovanega močno presegamo.

Depositphotos

 

Ob tem smo ravno pred dnevi objavili, da smo letos dosegli milijon pretovorjenih zabojnikov. Pred nami je še ves december, ki je po napovedih obetaven. Kar pomeni, da bomo zagotovo do konca leta presegli lanskoletne številke. Prav tako smo novembra dosegli absolutni mesečni rekord pretovora avtomobilov. Razlogi so po moji oceni trije. Prvič, naše investicije v infrastrukturo in kakovost naših storitev iz zadnjih let so se obrestovale, stranke nam zaupajo in tovor še vedno prihaja k nam.

Drugič, pot iz Daljnega in Srednjega vzhoda v osrednjo Evropo brez dvoma krajša čez Koper oziroma pristanišča severnega Jadrana, kot bi bila čez severnoevropska pristanišča. Ladjarji se zavedajo pomena zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida, pot pa je tako časovno bolj potratna, če tovor potuje okoli celotne Evrope. Tako kljub napovedim v Kopru nismo čutili recesije.

Omenili ste rekordno število pripeljanih avtomobilov. Ali se morda ti avtomobili kopičijo pri vas, kot o tem poročajo nekatera druga evropska pristanišča?

Letos smo odprli novo skladiščno površino za 3.500 avtomobilov. Število avtomobilov se spreminja, to je odvisno tudi od proizvajalcev. Toda da bi opazili povečano zadrževanje v pristanišču, tega v tem trenutku ne čutimo. Prihaja do rednih odprem. 

V avtomobilski industriji opažajo ohlajanje povpraševanja.

Se strinjam. Te napovedi prihajajo tudi do nas, toda za zdaj se prodajalci avtomobilov in posredniki še vedno odločajo, da iz skladišča redno odpremljajo avtomobile. No, možno je, da na druge lokacije in jih zato skladiščijo drugje. 

Depositphotos

 

Ne glede na rekorde v zabojniškem in avtomobilskem delu ste napovedali tudi širitev potniškega terminala. Zakaj takšna odločitev? Koper doslej ni slovel po potniškem prometu.

Letos smo gostili 78 potniških ladij in dosegli tudi milijontega potnika. Potniški terminal ni naša osnovna dejavnost, je pa pomemben z vidika nacionalnega interesa lokalnega gospodarstva in tudi slovenskega turizma. Zato smo se odločili, da bomo vložili v gradnjo nove stavbe za potnike. Menimo namreč, da je za vse potnike, ki prihajajo v Koper z ladjami, pomembno, da je prvi stik s Slovenijo kot državo ustrezen, in to lahko dosežemo s sodobnim zelenim ekološkim objektom.

V devetmesečnem poslovnem poročilu ste navedli, da bo vojna na Bližnjem vzhodu lahko neposredno vplivala na poslovanje konec letošnjega leta in tudi prihodnje leto, v kolikšni meri, pa je težko oceniti. Lahko pojasnite, na kakšen način?

V koprsko pristanišče prihaja razmeroma veliko hlajenih tovorov, torej hrane. Tako iz Egipta kot iz Izraela. Kakršno koli zaostrovanje razmer v še večjem obsegu bi lahko pomenilo odpoved prihoda nekaterih ladij. Videli ste, kaj se je zgodilo pred dnevi, ko so napadli dve ali tri ladje v Rdečem morju. Najbolj se bojimo, da bi do česar koli prišlo v Sueškem prekopu ‒ a ne samo mi, ampak verjetno celotno gospodarstvo v Evropi. Vsekakor si ne želimo, da bi prišlo do kakršnih koli zastojev prihoda ladij.

Kako pa se Luka Koper spopada s konkurenco severnojadranskih pristanišč? Veliko vlagajo tako v Trstu kot na Reki.

Pretekli teden je nadzorni svet sprejel novo strategijo od leta 2024 do 2028. V njej smo zapisali, da bodo naše naložbe presegle 780 milijonov evrov. Vsekakor so vlaganja en del sledenja naporom konkurence. Po drugi strani je absorpcijska moč vseh treh pristanišč skupaj v tem trenutku manjša, kot je povpraševanje ladjarjev. Zato menimo, da se tu bolj dopolnjujemo, kot pa konkuriramo. 

Morda je šibka točka koprske luke železniška proga. Drugi tir je v delu, ampak ali je tu morda razlog za zaostanek v primerjavi z drugimi?

Vsekakor računamo, da ko bo drugi tir odprt, moramo biti sposobni upravljati večjo količino pretovora in s tem izkoristiti to novo povezavo. 

Alternativa je nato samo cesta. Kako pa bo z železniškim prometom med prenovo mostu železniške proge v središču Ljubljani?

Srčno upamo, da se promet ne bo popolnoma zaustavil, ker potem se bo ustavila tudi Luka Koper. Računamo na pretočnost, nimamo pa še nobenih bolj konkretnih informacij. Smo v stalnem stiku, v skladu s tem bomo ustrezno obveščali stranke. Seveda pa moramo biti tudi mi najprej ustrezno informirani. S tem se zadnje dni kar veliko ukvarjamo. 

Hkrati prihaja do vstopa ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov in v drugih vlogah vstopajo ladjarji in logisti, predvsem kitajski vlagatelji. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bila tudi Luka Koper zanimiva za tovrstne lastništva oziroma vstope. Kako gledate na to? 

Luki Koper je bila podeljena koncesija za upravljanje pristanišča do leta 2042, kar pomeni, da kot uprava nimamo nikakršne pristojnosti, da bi se odločali drugače in v tem trenutku o tem ne razmišljamo. 

Pred kratkim ste gostili vladno-gospodarsko delegacijo iz Vietnama. Kakšne priložnosti vidite v povezovanju s to državo? 

Tako kot z drugimi ladjarji ali državami tudi tu vidimo izrazito komercialne priložnosti, kar pomeni povečevanje obsega poslovanja. Konkretno, podpisali smo pogodbo z družbo VinFast, vietnamskim izdelovalcem električnih avtomobilov. Srednjo Evropo bodo oskrbovali z avtomobili, ki se bodo pretovarjali pri nas. Glede na to, da je skupina Vin konglomerat, računamo, da se bomo z njimi dogovarjali tudi za preostale oblike tovora. Gre za komercialno sodelovanje tako kot vsako drugo in naš izraziti interes je, da komercialno sodelovanje povečujemo. 

Ob tem se skoraj v vseh panogah pritožujejo nad pomanjkanjem delavcev. Ali imate tudi vi takšne težave?

V tem trenutku pretiranih težav nimamo. Zaposlujemo. Računamo, da bomo malo bolj intenziven cikel zaposlovanja izvedli še v letu 2024. Potem pa bi morali z dvigom produktivnosti nekako zagotoviti povečan obseg tovora. V tem trenutku se ne srečujemo s pretiranimi težavami, tudi zato, ker smo skoraj edini večji zaposlovalec v tem delu države.  

Depositphotos

 

Delničarje navadno vedno najbolj zanimajo dividende. Letošnje izplačilo je bilo razmeroma visoko, kako bo prihodnje leto?

Uprava je pripravila dividendno politiko, nadzorni svet pa jo je potrdil. Načeloma je predlog oziroma v dividendni politiki je zapisano, da se bo letno predlagala delitev dividende do višine 50 odstotkov ustvarjenega dobička, 50 odstotkov ali več pa se potem zadrži za investicije. Ravnali bomo skladno s to politiko, ne vem pa, kakšen bo konkreten odstotek.

Naj se dotakneva še poslovanja, kakšne so napovedi za letošnje zadnje četrtletje in kakšne za prihodnje leto? Glede na zastavljene načrte ste raven dobička presegli že ob devetmesečju.

Zagotovo bodo načrti ob koncu leta preseženi, to lahko rečem, tako glede ustvarjenega dobička v primerjavi z načrtovanim za letošnje leto kot tudi glede količinskem pretovoru avtomobilov in številu kontejnerskih enot (TEU). Pretovor merimo tudi v tonah in tu velja povedati, da zastavljenih ciljev ne bomo dosegli. To pa zato, ker se zmanjšujejo nekatere količine, na primer premoga, ki je v preteklih letih v tonah pomenil velik delež, v prihodkih pa ne. Hkrati pa prihaja tudi veliko praznih zabojnikov, kar pomeni nižjo realizacijo po tonah.

Tudi naslednje leto smo načrtovali smelo, kar pomeni zmerno rast. Zakaj zmerno? Ravno zaradi negotovosti glede železniških povezav tega ne znamo predvideti najbolje. Kljub temu menimo, da bomo presegli letošnje rezultate. Toda šele, ko bo polno vzpostavljen drugi tir, bomo lahko govorili o večjih stopnjah rasti. 

Omenili ste prazne zabojnike. Lahko pojasnite, zakaj prihaja do tega?

Nekatera skladišča, predvsem potrošnega blaga, so bila polna in ladjarji pripeljejo prazne zabojnike, da jih potem tu napolnijo z robo iz Evrope in nato vozijo nazaj. 

Kakšne pa so trenutne cene na trgu?

Zelo upadajo. Lani so cene za zabojnik presegale 10 tisoč evrov, letos pa so prevoznine okoli 500 evrov. Razlike so ogromne.

Sprejeta je bila evropska direktiva, ki državam članicam nalaga, da je v morskih pristaniščih omrežja TEN-T zagotovljena minimalna oskrba z električno energijo z obale za morske zabojniške in potniške ladje do konca leta 2029. Kako boste to zagotovili?

V tem trenutku se zlasti ukvarjamo z infrastrukturo, ki bo pripeljala tolikšne količine elektrike tudi do nas. Vedeti morate, da potniška ladja porabi na noč toliko elektrike kot celotno staro mestno jedro Kopra. Najprej je treba zagotoviti infrastrukturo za tak obseg porabe. Tu ne gre samo za električne ladje, ki bi delale le na električni pogon, ampak za zmanjšanje hrupa in izpustov v pristaniščih. Ideja je, da ladje za elektriko ne bi uporabljale generatorjev, ker te ustvarjajo tako izpuste kot hrup.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar