Petdeset kilometrov lahko prevozite za manj kot evro

Pred zadnjo državno intervencijo na področje cen pogonskih goriv je 50-litrski tank dizelskega goriva stal skoraj sto evrov. Takrat je marsikdo začel precej resneje razmišljati o nakupu električnega avtomobila. Trenutne cene goriva so nekoliko nižje, a še vedno precej višje od tistih, ki smo jih bili vajeni pred pandemijo. Razlika je kljub dražji električni energiji občutna. 

Komu se torej lastništvo električnega avtomobila izplača? Na trgu je ponudba avtomobilov višjega srednjega razreda in luksuznih avtomobilov dovolj velika, a primanjkuje cenovno dostopnih modelov. Pri teh je razlika v ceni med električno različico in različico z motorjem na notranje izgorevanje tudi najvišja. Avtomobil za 30 tisoč evrov Slovencem s povprečno plačo večinoma ni dosegljiv. 

Električni avtomobili za voznike, ki so veliko na cesti

Če se vseeno odločite za nakup manjšega električnega avtomobila, vas bodo nedvomno zanimali stroški vzdrževanja. Za koga je prehod na električni avtomobil smiseln, odgovarja Slavko Ažman iz skupine Porsche Slovenija: "Precej razlike je pri skupnih stroških lastništva avtomobila, največ pri servisiranju in sami vožnji. Več kot naredite kilometrov, prej se vam bo naložba povrnila."

Slovenci v povprečju z avtomobilom naredimo 50 kilometrov dnevno; na letni ravni je to 18.250 kilometrov. Razdaljo 50 kilometrov, ki je približno enaka vsakodnevni vožnji med Kranjem in Ljubljano, smo vzeli za osnovo izračunov. Zanimalo nas je, kolikšna je razlika med ceno goriva in elektrike pri primerljivih avtomobilih istega proizvajalca.

Z električno Opel Corso lahko 50 kilometrov naredite za 84 centov na dan, če boste avtomobil polnili med 22. in 6. uro zjutraj, ko je električna energija cenejša. Upoštevajoč povprečno ceno kilovatne ure električne energije – po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je v prvem četrtletju znašala 0,12 evra – vas bo dnevna vožnja s Corso stala 1,12 evra.

Na letni ravni so razlike izrazite. Če bi električno Corso vedno polnili le ponoči in ob koncih tedna, bi za elektriko na leto odšteli manj kot 310 evrov, upoštevajoč povprečno ceno kilovatne ure pa sto evrov več. Gorivo za bencinsko različico bi vas za enako število prevoženih kilometrov stalo več kot 1.100 evrov več. Upoštevali smo ceno 95-oktanskega in dizelskega goriva na bencinskih črpalkah izven avtocest, ki je veljala včeraj. Še večja je razlika med Škodinim Enyiaqom iV80 in bencinskim Kodiaqom. Za vožnjo s Kodiaqom boste za bencin na leto odšteli 1.400 evrov več kot za vožnjo z električnim Enyiaqom.

Manjši avtomobili z nizko porabo, a tudi manjšim dosegom

Ažman kupcem svetuje, naj temeljito razmislijo o svojih potrebah in navadah pri vožnji z avtomobilom: "Treba je pogledati, koliko kilometrov naredijo in koliko prostora potrebujejo. Ključni sta vprašanji, kje se bo avto polnil in ali imajo možnost polnjenja v službi. Bolj ekološki so manjši avtomobili, ki so tudi lažji in porabijo res malo elektrike." Pri manjših avtomobilih, denimo pri prej omenjeni Corsi, boste lahko v težavah na daljših relacijskih vožnjah, za vsakodnevni transport pa bi enkratno polnjenje baterije moralo zadostovati.

Električni avtomobili niso enako dostopni za vse, tudi če odmislimo finančni vidik nakupa vozila. Če živite v bloku in nimate lastniškega parkirnega mesta, se boste morali zanesti na polnilna mesta v službi. Če vam niso na voljo, potem električno vozilo za vas žal ne pride v poštev. Prav dostopnost polnilnih mest za uporabnike, ki ne živijo v hišah, je naslednji velik izziv pri elektrifikaciji prometa. Za lastnike hiše z lastno sončno elektrarno na strehi je računica pri nakupu električnega avtomobila že zdaj mnogo privlačnejša. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar