"Tudi bogati jočejo" – ni nova tema. Videli smo jo že v številnih sagah o dedovanju in bogatih dinastijah. Najnovejši primer je serija Succession. A ko gre za družino Guinness, se zgodba dodatno zaplete zaradi zgodovinskega, političnega in verskega konteksta Irske 19. stoletja, kjer je postavljena tudi Netflixova serija House of Guinness.
Prav to je dvignilo precej prahu na Irskem. Čeprav britanski scenarist in režiser Steven Knight, znan po kultni seriji Peaky Blinders, in Ivana Lowell, avtorica izvirnega koncepta serije, poudarjata, da je zgodba le "navdihnjena po resničnih dogodkih", so irski kritiki, mediji in javnost izpostavili zgodovinske netočnosti, napačne naglase igralcev, poenostavljen prikaz političnih in verskih napetosti ter celo neavtentičnost kostumov.
Točeno Guinness pivo je pogosta izbira v pubih po Veliki Britaniji - fotografije nastala v znanem Weatherspoonsu. Foto: Chris Ratcliffe, Bloomberg
Lowellova je sicer članica družine Guinness – hči pisateljice Lady Caroline Blackwood in vnukinja Maureen, markize Dufferin in Ave, ene najbolj znanih "zlatih Guinnessovih deklet" v Britaniji 1920-ih. The Irish Times je serijo označil za "nevarno popularno zgodovino". A gledalcem je prvih osem epizod očitno všeč – na Rotten Tomatoes ima 90 odstotkov pozitivnih ocen, potrjena pa je že tudi druga sezona. Samo ta teden je serija beležila 6,4 milijona ogledov in je med desetimi najbolj gledanimi v 66 državah. V regiji Adria zaseda tretje mesto.
Tisti, ki vedno želijo več
Serija se začne s pogrebom Sir Benjamina Leeja Guinnessa leta 1868, človeka, ki je družinsko pivovarno spremenil v industrijskega velikana. Tistega dne je Dublin prizorišče političnih napetosti – v pivovarni St. James’s Gate protestantski lastniki in delavci simbolizirajo globoke verske in družbene razkole. Čeprav ti nemiri niso zgodovinsko potrjeni, serija ta trenutek uporabi, da prikaže fenijansko gibanje za neodvisnost Irske, proteste in spopade med bogato protestantsko elito in večinskim katoliškim prebivalstvom.
Poznati Temple Bar je del Dublina, v katerem so pubi. Foto: Depositphotos
Takrat je bila Irska del Velike Britanije. Leta 1868 je bil William Gladstone izvoljen za britanskega premierja in je poskušal pomiriti napetosti z reformami, med drugim z idejo o samoupravi, s čimer je postavil temelje za kasnejše politične spremembe. A v njegovem mandatu je bil ukinjen status državne irske cerkve, kar je dodatno zaostrilo verske delitve.
V gospodarskem smislu so bile posledice Velike lakote še vedno prisotne, čeprav sta minili dve desetletji. Masovno izseljevanje v ZDA je oslabilo gospodarstvo, tisti, ki so ostali, pa so se soočali z visokimi najemninami in slabimi pogoji za kmetijstvo – revščina je bila še vedno prevladujoča realnost.
Ker je bila družina Guinness del protestantske elite, ki je že stoletje obvladovala irsko gospodarstvo in politiko, je bil kontrast med bogato pivovarsko družino in preostalo Irsko izrazit.
Prva reklama za Guinness iz leta 1920: "Guinness is Good for You". V prevodu pomeni, da je omenjena pijača dobra za vas - danes je promoviranje alkoholnih pijač na način, da izboljšujejo fizične ali osebnostne kvalitete, prepovedano. Foto: Depositphotos
Na prvi pogled serija deluje kot klasična pripoved o dedovanju in pohlepu – tisti, ki imajo vse, a vedno želijo še več. Zapuščina dinastije Guinness razkriva, da se bogastvo ne meri le v funtih, temveč tudi v skrivnostih, ki jih družina skuša skriti.
Arthur (Anthony Boyle), "nepopravljivi samec", prikrito homoseksualni ljubitelj londonskega hedonizma, se spopada z bratom Edwardom (Louis Partridge), racionalnim poslovnežem, obsedenim s širitvijo imperija. Benjamin (Fionn O’Shea) tolažbo išče v prekomernem uživanju lastnega piva, medtem ko je sestra Anne (Emily Fairn) – edina resnično inteligentna in empatična med njimi – potisnjena na rob, ker je ženska v svetu, kjer vladajo moški.
Več kot grb - simbol moči brenda, ki traja že 260 let. Foto: Depositphotos
Prav ona je zaslužna za filantropsko plat družine Guinness. Med obnovo katedrale svetega Patrika, ki jo je financiral njen oče, je Anne začela s številnimi pobudami za pomoč revnim in bolnim.
Dogajanje zajema tudi širitev pivovarskega imperija v ZDA, ki se je začela že leta 1817, medtem ko Arthur in Edward v 1870-ih prevzameta nadzor poslovanjem prek Atlantika. Serija v to zgodbo vključuje tudi izmišljene like, kot je Byron Hedges, da bi povečala dramsko napetost.
Zgodovinsko gledano so vsi otroci Benjamina Leeja Guinnessa podedovali del premoženja, a serija spretno poudarja bratski konflikt in težo dediščine Guinnessovega imena.
Blagovna znamka, vredna deset milijard dolarjev
Danes Guinness še vedno "vre" tam, kjer se je vse začelo – v pivovarni St. James’s Gate v Dublinu, ki jo je ustanovitelj Arthur Guinness najel že leta 1759 – za kar 9.000 let. Legendarna znamka pa ni več v družinskih rokah, temveč v lasti korporacije Diageo, enega največjih proizvajalcev alkoholnih pijač na svetu.
St. James’s Gate pivovarna v Dublinu. Foto: Depositphotos
Podjetje ima v svojem portfelju blagovne znamke, kot so Johnnie Walker, Smirnoff, Baileys, Tanqueray, Captain Morgan in številne druge.
Samo leta 2023 je Guinness povečal čisti promet podjetja za 10,7 odstotka, njegova vrednost pa se ocenjuje na najmanj deset milijard dolarjev.
Čeprav so se letos pojavile govorice o morebitni prodaji Guinnessa in 34-odstotnega deleža v luksuzni diviziji Moët Hennessy (LVMH), je Diageo to zanikal. Podjetje nadaljuje filantropsko tradicijo družine Guinness – samo letos je namenilo milijon evrov za projekte na področju izobraževanja, skupnostnega razvoja in podnebnih sprememb.
Družina Guinness še vedno med najbogatejšimi v Veliki Britaniji
Čeprav družina nima več izvršilnih funkcij v podjetju, viri navajajo, da še vedno posedujejo delnice v vrednosti okoli 200 milijonov funtov (podatki iz 2017). Trenutni vodja družine je Arthur Edward Rory Guinness, četrti grof Iveagh, ki je naslov podedoval leta 1992 pri komaj 23 letih. Njegov sin, Arthur Guinness mlajši (22), nosi naslov vikonta Elvedena in bo nasledil očetov položaj ter del bogastva.
Nova knjiga naslednika dinastije Arthurja Edwarda Rorya Guinnessa. Foto: Depositphotos
Družina Guinness se še vedno uvršča med najbogatejše v Veliki Britaniji, s premoženjem, ocenjenim na približno 856 milijonov funtov.
Naslednik družine ni ljubitelj skrivnosti – po številnih intervjujih je nedavno izdal knjigo Guinness: A Family Succession – The True Story of the Struggle to Create the World’s Largest Brewery, s čimer je dodatno izkoristil aktualnost serije.
S tem je potrdil, da je pravi naslednik dinastije – ne le po bogastvu in statusu, temveč tudi po tisti značilni lastnosti, prikazani v seriji: želji po vedno več, ne glede na to, koliko že imaš.
Globalni simbol piva in kulturni fenomen
Ustanovitelj Arthur Guinness, ki je v 18. stoletju v Dublinu začel pivovarsko zgodbo, je hitro zaslovel po svojem temnem pivu – stoutu. Do sredine 19. stoletja je bil Guinness največja pivovarna na Irskem, do začetka 20. pa največja na svetu.
Zanimivo je, da je pred letom 1939 veljalo, da mora vsak delavec, ki se želi poročiti s katoličanko, zapustiti službo. Pivo pa se je prodajalo vsem, brez verskih omejitev.
Danes je Guinness najbolj priljubljeno točeno pivo v Združenem kraljestvu (z 11-odstotnim tržnim deležem), sledita mu Nigerija in ZDA.
Tudi v baru v Madridu se uživa v Guinessu. Foto: Paul Hanna, Bloomberg
Pivo se v Afriki proizvaja že od leta 1827, danes pa so tri od petih Guinnessovih pivovarn po svetu prav tam. Od leta 2007 je Guinness na voljo tudi v Indiji, leta 2017 pa je bila sklenjena partnerska pogodba z AB InBev za distribucijo na kitajski trg.
Guinness je postal tudi globalni kulturni fenomen – Guinnessova knjiga rekordov je bila prvotno marketinški projekt podjetja, ki ga je leta 1955 zasnoval takratni direktor Sir Hugh Beaver.
Znamka je prepoznavna tudi po svojem simbolu – harfi irskega kralja Briana Borua, ki je v 10. stoletju združil večji del Irske. Harfa je bila že leta 1862 izbrana kot zaščitni znak blagovne znamke.
Emblem Guinnessa. Foto: Depositphotos
Ko je Irska leta 1922 postala neodvisna, je vlada želela uporabiti isti simbol, vendar je Guinness že imel zaščiteno blagovno znamko – zato je država harfo obrnila na glavo. V preteklosti se je ta obrnjeni dizajn pojavljal na poštnih znamkah, kovancih, potnih listinah, pečatih in uradnih dokumentih. Danes se harfa še vedno uporablja v državnih institucijah in političnih strankah, pogosto pa tudi kot del logotipov drugih irskih podjetij – na primer letalskega prevoznika Ryanair.
.webp){kind=icon}
