Luka Podlogar, NLB Skladi: 'Takšnih številk zgodovinsko še nismo imeli'

Za slovenske družbe za upravljanje (dzu) je leto 2024 rekordno. Po zadnjih podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev upravljavci aktivnih skladov obračajo več kot šest milijard evrov sredstev, prebili pa so tudi magično mejo pol milijarde neto prilovov. "Takšnih številk zgodovinsko še nismo imeli," komentira Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladov, s katerim smo se pogovarjali o prihodnosti panoge upravljanja, zniževanju provizij, profilu vlagateljev v vzajemnih skladih ter alternativnih naložbah.  

​Dzuji so letos prebili magično mejo pol milijarde neto prilivov. Verjetno vas rekordni prilivi glede na dvomestne donosnosti v letu 2024 ne presenečajo.

Za slovenske družbe za upravljanje so to rekordne številke, saj je v upravljanju dobrih šest milijard evrov. Takšnih številk zgodovinsko še nismo imeli. Denimo, oktober je bil za našo družbo najbolj uspešen mesec v zgodovini. Tudi trg je v oktobru zabeležil rekordne prilive. Zelo smo zadovoljni z rezultati. 

Vse to je posledica več dejavnikov. Ne moremo se slepiti – prilive v sklade poganjajo, sploh pri malih vlagateljih, dobri rezultati na kapitalskih trgih, zlasti delniških. Mali vlagatelji več ali pogosteje vlagajo, ko so trgi zelo visoko. Drugi dejavnik je vse večja finančna pismenost. V zadnjih nekaj letih je to trend, ki pomaga, da je vse več ljudi začelo vlagati na kapitalske trge. To se je začelo recimo med covidom in se nadaljuje.

 

 

Kaj pa ljudska obveznica, ki je bila pa izdana februarja? Marca so skladi zabeležili skok v neto prilivih, in sicer jih je bilo skoraj 51 milijonov neto. Torej, državne izdaje tudi pozitivno vplivajo na prilive v sklade?

Ljudska obveznica je zagotovo imela pozitiven učinek na to, da so se nekateri vlagatelji zbudili in so začeli gledati v različne naložbene možnosti. Bolj konservativni so ostali v naložbah s fiksnim donosom. Upam, da se bo nekaj teh vlagateljev v prihodnosti začelo spogledovati s kapitalskimi trgi in tudi s skladi kot eno izmed možnosti, kamor lahko vložijo svoj denar.

Se je profil vlagateljev v vzajemne sklade spremenil ali je še vedno povprečna starost 55 let?

Še vedno naložbe izberejo predvsem vlagatelji, ki že ustvarijo nekaj premoženja v svojem življenju. Še vedno je prisotna miselnost, sploh med mlajšo populacijo, da je najprej treba čim prej odplačati posojilo za stanovanje in se šele potem ukvarjati z naložbami. Premalo je mladih vlagateljev, ki hkrati poskrbijo za to, da odplačujejo posojilo in hkrati vlagajo na kapitalske trge. Matematično bi se jim to tudi najbolj obrestovalo, sploh če so mlajši, saj si lahko privoščijo bolj tvegane delniške naložbe, ki lahko prinesejo tudi večji donos. Ob odplačevanju posojila bi lahko del sredstev namenili tudi varčevanju na kapitalskih trgih, recimo 50 ali 100 evrov na mesec.

Ali se vlagatelji odločajo bolj za enkratna ali mesečna vplačila? 

Prizadevamo si za oboje, zelo promoviramo postopno varčevanje v skladih in smo med slovenskimi dzuji zagotovo najmočnejši, predvsem po številu tistih, ki vsako leto pri nas na novo odprejo postopno varčevanje v investicijskih skladih.

Iz naslova teh malih vplačil imamo vsak mesec zelo lepo količino prilivov. Če pogledamo, koliko komitentov NLB varčuje postopno v skladih, je to že zelo lepa številka.

Na nekaterih dzujih pravijo, da pri njih prevladujejo enkratna vplačila in da posamezniki vložijo kar velike zneske, več kot 100 tisočakov.

To drži. Vsak mesec prevladujejo enkratna vplačila. A za nas je izjemno pomembno, da delamo dolgoročno in s postopnim varčevanjem pokrivamo predvsem tiste mlajše vlagatelje, ki še niso ustvarili neke akumulacije premoženja in vseeno lahko od tekočih mesečnih dohodkov del namenijo varčevanju.

 

 

Borzne napovedi so optimistične tudi za leto 2025. Glede na to, da vlagatelji pospešeno vlagajo v času rasti, ali menite, da bi dzuji lahko iz pol milijarde evrov sredstev neto prilivov prišli do milijarde in v kakšnem času?

Zgodovinsko gledano, ko je bil v Beli hiši republikanski predsednik in ko je bil kongres bolj republikanski, so borzni trgi beležili večjo rast, kot kadar sta bila republikanski ali demokratski predsednik in demokratski kongres. ZDA so zdaj republikansko rdeče obarvane in načeloma prevladuje pričakovanje, da bi moralo postati okolje za ameriška podjetja ugodnejše. Posledično se bodo dobički na delnice povečevali. To bo gonilo delniških tečajev. Ali bo res vse tako, pa ne moremo zagotovo vedeti vnaprej.

Ta hip podjetja vseeno pričakujejo neke ugodnosti z vidika deregulacije, davkov in tako naprej, ni pa za vse sektorje ta zgodba popolnoma enaka. Videli smo, kako so se delnice nekaterih farmacevtskih podjetij odzvale že samo ob napovedi, da bo Robert F. Kennedy mlajši prevzel ministrstvo za zdravstvo. Na splošno pa se mi zdi, da bo klima za podjetja ugodnejša in da bo s tem vzpostavljena neka osnova za nadaljnjo rast tečajev.

Se pravi ta milijarda je potem realna možnost?

Milijarda je precej ambiciozno. Zagotovo se bomo trudili, a takšen cilj je kratkoročno preambiciozen.   

Kaj bo s provizijami? Se bodo morda z večanjem sredstev v upravljanju provizije zniževale?  

V Evropi smo s tako imenovano načrtovano regulativo glede naložb za male vlagatelje (Retail Investment Strategy) začeli pogovor glede višine vstopnih in upravljavskih provizij. V Sloveniji vlagatelji pogosto ne plačajo veliko vstopnih provizij, saj so se navadili, da počakajo na kakšno akcijo, ko so provizije nižje ali pa jih sploh ni, in potem vplačajo. Pri upravljavskih provizijah se moramo zavedati, kako sploh prodaja sklada poteka v celinski Evropi. Upravljavci skladov velik del te provizije namenimo prodajnemu kanalu. To so v Evropi večinoma banke in delno tudi zavarovalnice. Ti kanali niso brezplačni, od nečesa morajo živeti za delo, ki ga opravljajo pri distribuciji s strankami.

V anglosaškem delu Evrope pa je model drugačen. Tam mali vlagatelji plačajo storitev svetovanja. Po raziskavi, ki sem jo videl, je cena tovrstnega svetovanja v Evropi približno 180 evrov na uro. Postopek prodaje skladov traja recimo 45 minut do ure, a je teh sestankov, ko se stranke pogovarjajo z bančniki, kar nekaj.

Zagovarjam to, da je treba poiskati pot do ugodnejših provizij in hkrati preprečiti, da bi se stranke zaradi provizije, ki jo morajo plačati za svetovanje, začele izogibati kupovanju finančnih produktov. Nemško združenje dzujev je v raziskavi ugotovilo, da se je, ko so v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem prepovedali plačevanje distribucijskih kanalov iz naslova deljenja upravljavske provizije, udeležba ljudi na finančnih trgih zmanjšala. Ko so ljudje ugotovili oziroma ko so videli, da je treba plačati recimo 180 evrov na uro za neko finančno svetovanje, se je številnim to zdelo predrago in zato potem niso vlagali. S tem, ko ljudje niso vključeni na finančne trge, dolgoročno precej izgubljajo. Mislim, da v celinski Evropi še nismo zreli za prevzem tega anglosaškega modela, saj po finančni pismenosti zaostajamo za tem svetom.

Vseeno menim, da bomo dolgoročno počasi šli proti temu, a zagotovo bo neka tranzicija. Zastonj kosil ni.  

Kaj se dogaja na področju digitalizacije? Zdi se, da so dzuji tu zaspali.

Dogaja se veliko stvari, ki pa jih ne morem razkriti. V NLB-jevi strategiji 2030 je digitalizacija celotne bančne skupine osrednjega pomena. Tu ima skupina ambiciozne načrte. Gremo v smeri, da ponudimo čim več storitev oziroma idealno vse bančne storitve, ki so namenjene prebivalstvu v okviru aplikacije NLB Klik. Tudi danes je že mogoče vplačati v sklade, če si komitent banke, ampak ta zadeva ni prijazna do uporabnika. Ideja je, da to popravimo, spremenimo in omogočimo več funkcionalnost, ki so namenjene upravljanju premoženja v aplikaciji NLB Klik.  

Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je napovedal prevzeme, pri čemer je bil jasen, da ni cilj samo prevzem banke, ampak pušča odprta vrata tudi za druge naložbe – kot so lizingi, dzuji, različni portali, kot je bil denimo doberavto.si.

Lani smo naredili dve transakciji. Kupili smo Generali Investments Skopje in jo preimenovali v NLB Fondovi Skopje. Naredili smo tudi transakcijo znotraj skupine – od NLB Komercialne banke so NLB Skladi kupili družbo, ki se je imenovala Kombank Invest, in tudi to smo preimenovali v NLB Fondovi Beograd. NLB Skladi imajo torej dve hčerinski družbi, ki sta podlaga za rast na teh trgih.

Regijo jugovzhodne Evrope vidimo kot zelo perspektivno. Velikokrat slišim, da je ta trg majhen po obsegu naložb. Res je, a v prvi vrsti moramo ta trg sploh ustvariti. Prebivalstvu v teh državah moramo ponuditi neke finančne produkte in da jim omogočimo participacijo na kapitalskih trgih.

Z vidika same distribucije se bomo naslanjali na mrežo NLB v obeh državah in v bistvu si intenzivno prizadevamo, da bo možno kupiti sklad tudi v ekspozituri NLB v Leskovcu ali Požarevcu ali v Strumici v Makedoniji. Da bomo prišli do te točke, bo treba vložiti zelo veliko truda in izobraževanja.

NLB ima ambicijo vstopiti na Hrvaško. Je to možno s prevzemom kakšne družbe za upravljanje?  

Hrvaška je z vidika finančnih storitev, sploh bančnih storitev, najbolj zanimiv trg v regiji. Z vidika investicijskih skladov je trg manjši od Slovenije. Ampak je vsekakor izjemno zanimiv. Vstop na hrvaški trg je smiseln, če ali ko imaš distribucijski kanal. V preteklosti sem se naučil, da če nimaš kanala, je življenje dzuja težko. Hrvaška je v EU, zato je možno tržiti sklade tudi čez mejo in zato ne potrebuješ dzuja. Kakšna bo tu strategija, je še prezgodaj govoriti.

V sklopu produktov ste lani dodali še alternativni skladi zeleni prehod.

Ta sklad je bil julija vpisan v register. Sklad se trži in je trenutno v postopku zbiranja zavez za vplačilo in to bomo počeli še nekaj mesecev, preden ga bomo lahko zaprli za zaveze. Vzporedno delamo intenzivno tudi na projektih, v katere bi sklad lahko vlagal. Sklad namreč lahko vlaga v dva tipa projektov pri nas projekte energetske učinkovitosti, kot sta denimo zamenjava LED-sijalk, ogrevanje z bolj učinkovito tehnologijo ... Po drugi strani pa lahko tudi vlaga v projekte proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Sklad je narejen za obdobje za 15 let. Projekti, v katere vlaga, so bolj na tistem konservativnem, manj tveganem delu. Osredotočamo se na projekte, ki nosijo stalen denarni tok, in gremo v te projekte v zelo pozni fazi, ko že prinaša denarne tokove, ali pa tudi pozneje, ko je že enkrat v uporabi.

Koliko velik sklad bo?

Ciljamo minimalno na 30 milijonov. Začeli smo razmeroma konservativno. Koliko sredstev bomo dejansko zbrali, bo pokazal čas. Se pa z velikostjo sklada niti ne obremenjujemo. Pomembno je, da začnemo. To je naš prvi alternativni sklad. Zgodbo zelenega prehoda vidimo kot investicijsko temo, ki ni muha enodnevnica. Gre za naložbe v lastniški kapital, povezane z infrastrukturnimi projekti. Glede na zaveze, ki jih je dala Slovenija in EU, povezano z zelenim prehodom, si lahko obetamo, da bomo v tovrstne projekte vlagali lepo število let v prihodnosti.

Ali to pomeni osem do devet odstotkov na leto?

Če gledaš donosnost sklada, bi mogoče rekel celo malenkost manj po stroških, nekje od sedem do osem odstotkov neto, donosnosti projektov pa tudi do devet odstotkov, ampak to je zelo pavšalna ocena. Donosnosti določenih projektov, recimo proizvodnje električne energije iz vetra, so lahko tudi dvomestne, odvisno od jurisdikcije. Bolj smo v tveganih državah, večji je zahtevani donos. Recimo veter v Sloveniji ali veter v Srbiji bo imel različno donosnost, podobno velja za solarno elektrarno v Sloveniji in v Makedoniji. V Makedoniji bo višja, saj je zahtevana donosnost zaradi tveganja države višja.

Lahko omenite konkretne projekte, v katere boste vložili? 

Žal ne morem. Smo v več projektih, niso vsi slovenski, so regijski, več pa ne moremo povedati.

So še kakšni drugi načrti v zvezi z alternativnimi skladi? Pri prejšnjem delodajalcu (Generali Investments) ste naredili nepremičninski sklad.

To področje želimo razviti. Zdaj smo pridobili licenco za en del teh alternativnih skladov, v prihodnosti pa bi želeli razvijati tudi nepremičninske sklade, sklade zasebnega dolga in druge. Da razviješ tovrstne sklade, je treba vložiti ogromno truda, zaposliti moraš nove ekipe ljudi za vsak naložben razred posebej.

O priložnostih za vlaganje: Kako ocenjujete trenutno dogajanje na kapitalskih trgih in kje so priložnosti za vlaganje? Še vedno je zelo močna zgodba na področju tehnologije, predvsem umetne inteligence (UI). Zmagovalci so zagotovo tisti, ki skrbijo za infrastrukturo, ki je osnova za umetno inteligenco, kot so čipi, strežniki in podobno. Zgodba z umetno inteligenco, ki je zdaj izjemno močna predvsem na področju infrastrukture za UI, se bo zagotovo prelivala v druge segmente tehnološkega sektorja na področje uporabe, za nekatere segmente pa utegne biti UI transformacijska, denimo za biotehnologijo ali finančne storitve. V drugih segmentih gospodarstva bo zelo veliko odvisno od razpoloženja porabnikov. Takšna zgodba o uspehu so bila evropska luksuzna podjetja, a vprašanje je, ali bodo zanimiva tudi v prihodnje, saj kitajski porabnik trenutno ni navdušen nad odpiranjem denarnice. Kitajska je sicer lahko zanimiva za zelo dolgoročnega vlagatelja, ki bi vanjo vložil manjši del svojega premoženja, saj so vrednotenja na tem trgu na historičnem dnu. Če bi na ta trg vložili pred 30 leti in bi to naložbo držali, bi bili zdaj približno nekje okrog ničle. Tečaji teh delnic so kljub rasti v zadnjem obdobju izjemno nizko. Kitajsko gospodarstvo se namreč srečuje s številnimi izzivi, od razdolževanja domačega nepremičninskega sektorja, manjšega globalnega povpraševanja, ki vpliva na izvoznike, premajhnega fiskalnega trošenja do brezposelnosti mladih. A z reformami bi si to gospodarstvo opomoglo. Kitajska je še vedno največja tovarna na svetu. V vsakem primeru pa vlagatelj ne sme pozabiti na načelo razpršitve tveganj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar