Indeks strahu in pohlepa, ki ga na podlagi sedmih kazalnikov izračunava CNN Money in med drugim vključuje tudi kazalnik nihajnosti VIX, je trenutno v območju strahu in je le nihaj stran od območja ekstremnega strahu. Zakaj je vlagatelje po dvomestnih donosnostih v letu 2024 postalo strah?
Na delniških trgih je bilo v izteku leta precej razburljivo, globalni indeksi pa so se v zadnjem mesecu leta 2024 obarvali rdeče. Preverili smo, ali po eksplozivni rasti tako na delniških in kriptotrgih od zmage Donalda Trumpa za predsednika ZDA, zdaj prihaja čas streznitve? Kako ohraniti mirno glavo in izkoristiti priložnosti na trgu?
Indeks strahu in pohlepa
Preberi še
Napovedi 2025: Delnice, zlato, kripto, plače, tehnologija, šport
Na enem mestu objavljamo ključne napovedi za 2025.
02.01.2025
Kripto: MiCA je začela veljati, a še ne ščiti vlagateljev
Ponudniki virtualnih valut lahko še naprej delujejo brez licence po uredbi MiCA.
03.01.2025
Vodnik za začetnike: Kako kupiti košarico vročih ameriških delnic
Ameriški indeks S&P 500 je eden najbolj znanih na svetu, pa tudi najbolj donosnih. Poiskali smo tri načine, kako je lahko mali vlagatelj del te zgodbe.
03.01.2025
Regionalni delniški prvaki 2025: Slovenija privlačna, Hrvaška precenjena
Regionalni delniški prvaki: Slovenija privlačna, Hrvaška precenjena. Leto 2024 je bilo zelo ugodno za tiste, ki so si upali tvegati.
27.12.2024
Borzna zvezda: Spregledana evropska delnica, celo bolj donosna od Nvidie
Siemens Energy s 330-odstotno donosnostjo letos najbolj donosna delnica, celo bolj od Nvidie. Kako so iz finančnega pekla prilezli v borzna nebesa?
24.12.2024
7 kazalnikov indeksa strahu in pohlepaIndeks strahu in pohlepa (fear and greed index) vključuje poleg splošni javnosti bolj znan indeks Vix, ki meri nihajnost na trgu, še zagon trga (market momentum), s katerim se meri hitrost spreminjanja cene indeksa S&P 500 z drsečim povprečjem prejšnjih 125 trgovalnih dni, cenovna moč delnic (stock price strength), ki primerja število delnic na newyorški borzi na najvišji vrednosti v 52 tednih v primerjavi s tistimi na najnižji vrednosti v enakem obdobju, globina trga (stock price breadth), ki meri volumen delnic, ki pridobivajo vrednosti v primerjavi z volumnom delnic, ki izgubljajo vrednost, razmerje med nakupnimi in prodajnimi opcijami (put and call options), povpraševanje po varnem zavetju (safe have demand), ki prikazuje razmerje v 20-dnevnih donosnosti delnic in obveznic), povpraševanje po špekulativnih obveznicah (junk bond demand), ki prikazuje razliko v donosnosti med špekulativnimi obveznicami in najbolj kakovostnimi. |
Indeks strahu in pohlepa in drugi podobni indikatorji uporabljajo kvantitativne oziroma tehnične indikatorje, ki zaznavajo agregatno obnašanje investitorjev na borzah. Ti indikatorji navadno nimajo direktne povezave s samo vsebino oziroma vzroki za nihanja, komentira Sašo Ivanović iz družbe Triglav Skladi.
Zadnji nihaj na trgu je bil posledica govora prvega moža ameriške centralne banke (Fed), ko je sredi decembra napovedal, da spuščanje obrestnih mer morda ne bo potekalo s takšno dinamiko, kot je bilo sprva pričakovano. Od takrat je dogajanje na trgu precej nestanovitno. "Trg se je z upadom vrednosti prilagodil na nova pričakovanja," pa komentira Ivanović.
Ker pa smo v zadnjem obdobju videli dokaj linearno rast trga, vsak takšen nihaj pomeni močan odklon od povprečja in povzroči, da tehnični indikatorji zasvetijo rdeče. Svoje dodajo tudi opcijske in terminske pogodbe, ki sprožijo avtomatske prodajne mehanizme ob večjih nihajih, zaradi česar se krepi indeks volatilnosti in razmerje med nakupnimi in prodajnimi opcijami, še pojasnjuje Ivanović.
"Strah težko komentiram, ker ga ne vidim in ga tudi celo leto nisem videl nikjer na trgu," pa odgovarja Aleš Lokar iz Generali Investments. "Bilo je nekaj negotovosti, a nikjer pretiranega strahu."
Indeks Vix, ki ga številni laično poimenujejo tudi indeks strahu, trenutno pri 17 ne odstopa od povprečja. Višji kot je večja, je nihajnost na trgu in posledično, več je prisotne negotovosti pri vlagateljih. Najvišja vrednost Vix-a je bila v času koronakrize in finančno-gospodarske krize, in sicer preko 80.
Čas je za popravek!
"Trgi so zreli za korekcijo glede na visoko rast, ki smo jo imeli na borzi po ameriških volitvah. Fed je bil primeren izgovor, da se strasti malo umirijo," pa meni Aleš Šoba s Save Infond. Ob tem spomni, da v letu 2024 nismo imeli niti enega 10-odsotnega popravka od vrha. "Bilo bi zelo zdravo, da se kaj takšnega zgodi kmalu."
Vrednotenja delnic so, predvsem v ZDA, nekoliko nadpovprečna, inflacija ostaja nad ciljno vrednostjo, vztrajajo geopolitične napetosti in strah pred morebitno recesijo, zato se na prvi pogled zdi malo verjetno, da bi imeli delniški trgi še veliko prostora za rast, pravi Rok Vrčkovnik iz NLB Skladi. Ne izključuje možnosti kratkoročne korekcije, ki bi bila glede na dejstvo, da so trgi po vrsti tehničnih kazalnikov v prenakupljenem območju, pričakovana in zdrava za trg.
Vlagateljem Vrčkovnik svetuje, da naj to sprejmejo kot normalen pojav. "Po takšni hitri rasti je normalno, da so tudi obrati navzdol hitri." Ob tem pa še dodaja, da je potrebno ob korekcijah ohraniti mirno glavo in se držati zastavljene naložbene strategije. "Vsak večji premik navzdol je še vedno nakupna priložnost."
Bikovskega trenda ne bo konec!
"Podatki iz gospodarstva in podjetij ne podpirajo teorije o koncu bikovskega trga," pa je prepričan Lokar. Vseeno pa dodaja, da bodo donosi v 2025 nižji, "verjetno precej nižji kot v izrednem letu 2024."
Glede na trenutne makroekonomske podatke – ohlajanje inflacije, pozitivne napovedi gospodarske rasti v ZDA in pričakovano ugodno dinamiko rasti dobičkov v prihodnjih letih – Rok Vrčkovnik ne vidi možnosti hujše oblike recesije, ob odsotnosti zunanjih nepredvidljivih šokov.
Top tveganja 2025
Tveganja v letu 2025 bodo geopolitika, predvsem z nepredvidljivimi potezami bodočega predsednika ZDA Trumpa, nato so tu še tveganja nedoseganja pričakovanih dobičkov, vnovičnega dviga inflacije in še bi lahko naštevali. Analitiki napovedujejo približno 10-odstotno rast dobičkov v podjetjih v indeksu S&P 500. "Nobeno od očitnih tveganj pa trenutno ni tako močno, da bi ogrozilo robustnost delniških trgov v naslednjem letu," je prepričan Ivanović.
Trgovinska vojna in višje obrestne mere bi lahko bile problematično za delnice, posebej ameriške, glede na povišana vrednotenja, meni Aleš Šoba. Čeprav v 2025 je še vedno pričakovati nižanje obrestnih mer tako v ZDA kot v Evropi, kar bo podpiralo obvezniške naložbe, dodaja Lokar. Podobno napovedujejo tudi analitiki Bloomberg Adria, ki pravijo, da se bo v 2025 nadaljevalo previdno in postopno sproščanje denarne politike Feda. "Do konca leta bi lahko referenčna obrestna mera padla na raven 3,75 odstotka, kar je 175 bazičnih točk nižje od najvišje stopnje tega cikla denarnega zaostrovanja (5,5 odstotka)," pravijo. To bo podpiralo tudi nadaljno rast borznih indeksov.
Dodatne težave sogovorniki izpostavljajo na stari celini. Evropa je v slabšem položaju zaradi slabe gospodarske slike, dodaten zaplet vnašajo šibka francoska politična slika in prihajajoče nemške volitve. Tudi Kitajska se je odločila, da bodo ukrepi za krepitev zaupanja potrošnikov počasni in zgolj v obliki odgovora na zunanje dejavnike, kar v praksi pomeni, da bodo najprej počakali na ukrepe Trump in šele potem morebiti dodajali dodatni stimulus, razmišlja Lokar. Kot glavni trg v razvoju pa v 2025 vidi Indijo, kjer je gospodarska slika obrnjena kot na Kitajskem in v 2025 pričakuje pospešek gospodarske rasti.
Nasvet malim vlagateljem
Vlagatelji naj se držijo dolgoročnih ciljev in se ne odzivajo na kratkoročne nihaje, svetuje Ivanović. Negotovost na trgih pogosto odpira priložnosti za dolgoročne vlagatelje, saj zgodovinsko gledano trgi po takih obdobjih običajno okrevajo. Temeljna podlaga z vidika makroekonomskega okolja, denarne politike centralnih bank, projekcije dobičkov in pričakovanih tveganj še vedno kaže na privlačnost delniških naložb, še zaključuje.