V prvih sedmih mesecih letos je bilo neto vplačil (torej, razlika med vplačili in izplačili) v slovenske vzajemne sklade 160 milijonov evrov, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). To je 28 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Neto vplačila pa še vedno zaostajajo za rekordnimi ravnmi iz leta 2021, ko je bilo kljub razglašeni pandemiji v prvih sedmih mesecih 288 milijonov evrov neto vplačil.
Na mesečni ravni je bilo letos v povprečju 22,8 milijona evrov neto vplačil, največ junija (28,7 milijona evrov) in najmanj aprila (10,9 milijona evrov).
Večino neto vplačil so letos imeli delniški vzajemni skladi, in sicer za 111,7 milijona evrov, medtem ko je bila vrednost premoženja v delniških skladih julija dobre tri milijarde evrov. Razlika je bila investirana v obvezniške in mešane sklade (skladi, ki vlagajo v obveznice in delnice).
Preberi še
Vzajemni skladi ob polletju: Letos četrtina več neto vplačil kot lani
Največ vplačil je bilo ravno junija, ko so ta presegla 28,6 milijona evrov.
18.07.2023
Najslabši januar glede vplačil v vzajemne sklade v zadnjih treh letih
Že ob koncu lanskega leta je bil viden trend upadanja novih sredstev.
22.02.2023
Razkrivamo portfelje borznih šefov; največji kar s skupnimi nakupi
Preverili smo, ali člani uprav slovenskih borznih zvezd kupujejo delnice podjetij, ki jih vodijo in kako veliki so njihovi portfelji.
05.07.2023
Dividenda veselica: Koliko dividend so dobili člani uprav borznih zvezd
Dividende blue chipov so v večini primerov že potrjene, koliko dividend so oziroma bodo prejeli šefi borznih zvezd? Zmagovalec je Gregor Jenko iz Salusa z izplačanimi 871,6 tisoč evri.
06.07.2023
Borza pleše
Lani je v prvi polovici leta med vlagatelji vladala velika negotovost, predvsem zaradi invazije Rusije na Ukrajino in posledično naraščajoče inflacije. Vojna žal še vedno divja, centralne banke z dvigovanjem ključnih obrestnih mer skušajo ustaviti rast inflacije, borzni tečaji pa po nekaj manjših popravkih tečajev navzdol beležijo nove rasti. Globalni indeks MSCI Word je samo letos pridobil 12 odstotkov vrednosti, preračunano v evre.
Letošnja rast borznih tečajnic se odraža tudi v rasti vrednosti premoženja v upravljanju. Juliju je vrednost presegla rekordno raven 4,5 milijarde evrov, v prvih sedmih mesecih pa se je povečala za 14,9 odstotka.
Slovenci četrti najbolj finančno pismeni v Evropi
Razlog za rast neto vplačil v vzajemne sklade družbe za upravljanje in drugi iz finančne panoge vidijo predvsem v večji finančni pismenosti ljudi.
Slovenci smo po raziskavi Evrobarometra po finančni pismenosti na četrtem mestu med Evropejci. Takoj za Nizozemci, Švedi in Danci. Iz raziskave je tudi razvidno, da se na vrhu lestvice nismo uvrstili zaradi odličnega poznavanja finančnih trgov ali zaradi investicijskih veščin, ampak razumevanja osnov varčevanja na banki, potrošništva in vpliva inflacije na realno vrednost denarja.