Vplačila v vzajemne sklade pospešila, premoženja za več kot 4,5 milijarde evrov

V prvih sedmih mesecih letos je bilo neto vplačil (torej, razlika med vplačili in izplačili) v slovenske vzajemne sklade 160 milijonov evrov, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). To je 28 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Neto vplačila pa še vedno zaostajajo za rekordnimi ravnmi iz leta 2021, ko je bilo kljub razglašeni pandemiji v prvih sedmih mesecih 288 milijonov evrov neto vplačil.

Na mesečni ravni je bilo letos v povprečju 22,8 milijona evrov neto vplačil, največ junija (28,7 milijona evrov) in najmanj aprila (10,9 milijona evrov).

Večino neto vplačil so letos imeli delniški vzajemni skladi, in sicer za 111,7 milijona evrov, medtem ko je bila vrednost premoženja v delniških skladih julija dobre tri milijarde evrov. Razlika je bila investirana v obvezniške in mešane sklade (skladi, ki vlagajo v obveznice in delnice). 

 

 

 

 

Borza pleše

Lani je v prvi polovici leta med vlagatelji vladala velika negotovost, predvsem zaradi invazije Rusije na Ukrajino in posledično naraščajoče inflacije. Vojna žal še vedno divja, centralne banke z dvigovanjem ključnih obrestnih mer skušajo ustaviti rast inflacije, borzni tečaji pa po nekaj manjših popravkih tečajev navzdol beležijo nove rasti. Globalni indeks MSCI Word je samo letos pridobil 12 odstotkov vrednosti, preračunano v evre.

Letošnja rast borznih tečajnic se odraža tudi v rasti vrednosti premoženja v upravljanju. Juliju je vrednost presegla rekordno raven 4,5 milijarde evrov, v prvih sedmih mesecih pa se je povečala za 14,9 odstotka.