Lanski izzivi na kapitalskih trgih poslovanja DZUjev niso prizadeli

Če je bilo leto 2021 na borzah rekordno in je slovenskim družbam za upravljanje premoženja (DZU) prineslo tudi dvomestno rast dobičkov, pa je bilo lansko leto eno izmed zgodovinsko najzahtevnejših. Gledano z vidika donosnosti naložbe v mešani sklad delnic in obveznic, je bilo to celo najslabše leto v zgodovini finančnih trgov. Kako so ga preživeli upravljavci premoženja?

DZUji so lani skupaj dosegli 17,3 milijoni evrov dobička, kar je za 37 odstotkov manj kot lani, ko je seštevek vseh dobičkov družb znašal 27,6 milijona evrov.

Vsi vzajemni skladi z zelo redkimi izjemami, kot sta panogi zdravstvo in energetika, so lansko leto končali z negativno donosnostjo, ki je pri mnogih dosegla dvomestne številke. Če so v letu 2021 zasedle drugo mesto, pa so bile lani delnice iz energetske panoge zmagovalke leta.

Ravno nasprotno pa je hitra rast obrestnih mer prizadela hitro rastoče delnice, predvsem tehnološki indeks Nasdaq, ki je zabeležil skoraj 29-odstotni upad vrednosti. Največji je bil popravek tečajev delnic FANG (Facebook/Meta, Amazon, Apple, Netflix, Microsoft in Google) – upad vrednosti je pri nekaterih presegel 50 odstotkov.

Hitro višanje obrestnih mer pa je vodilo tudi v najslabše leto v zgodovini obvezniških naložb, saj so izgubile celo več kot osrednji delniški indeksi ne glede na to, da gre za manj tvegan naložbeni razred. Vlagatelji tako praktično niso imeli varnega zatočišča, denarna sredstva namreč najeda povišana inflacija.

Konsolidacija na trgu?

Vzajemne sklade je lani pri nas upravljajo pet družb, v industriji pa se nadaljuje proces konsolidacije. Z izjemo Primorskih skladov so vse družbe v lasti večjih zavarovalnic (Triglav skladi, Sava Infond, Generali Investments) ali bank (NLB skladi). Tudi Primorski skladi pa bodo verjetno dobili novega lastnika, saj jih želi prevzeti Joc Pečečnik prek svojega podjetja Elektronček Group.

Tudi Zavarovalnica Generali naj bi po naših neuradnih informacijah pred časom preverjala možnost, da bi slovenska družba za upravljanje Generali Investments postala podružnica češke družbe za upravljanje Generali Investments CEE. Spomnimo, tudi NLB je svojo družbo za upravljanje NLB Skladi poskušala prodati vse od poletja leta 2021, a je prodajo marca 2022 ustavila.

Lani so vsi DZUji skupaj upravljali premoženje v višini štirih milijard evrov, kažejo podatki Združenja družb za upravljanje, kar je 300 milijonov manj kot ob koncu leta 2021. Na znižanje sredstev so pomembno vplivali kapitalski trgi, neto prilivi v sklade so namreč presegli 200 milijonov evrov.

Čisti dobiček NLB Skladov in Triglav Skladov nižji kot v 2021

Kljub oteženim razmerah na kapitalskih trgih je bilo lansko leto za NLB Sklade poslovno uspešno. Čisti dobiček je bil za 1,5 odstotka višji od načrtovanega, pri tem so bili poslovni prihodki družbe za 5,7 odstotka višji od načrtovanih in za 7,2 odstotka višji kot v letu 2021. Kljub višjim prihodkom pa je bil čisti dobiček lani za 6,4 odstotka nižji kot v letu 2021.

Ob tem je lani družba utrdila vodilni položaj med slovenskimi družbami za upravljanje in leto zaključila z 1,96 milijarde evrov sredstev v upravljanju. Visoka so bila tudi neto vplačila v vzajemne sklade, saj so dosegla 115,3 milijona evrov in so predstavljala več kot polovico vseh neto vplačil v vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje. Tržni delež, merjen po sredstvih v upravljanju, se je povišal za 1,9 odstotne točke in dosegel 39,1 odstotka.

Triglav Skladi so lani ustvarili za 30,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za dva odstotka več kot v 2021. Zaradi učinka preračuna finančnih sredstev na nove poštene vrednosti so lansko leto zaključili s čistim poslovnim izidom v višini 2,5 milijona evrov, kar je zgolj petina ustvarjenega v letu 2021.

Takrat so namreč iz naslova rasti kapitalskih trgov ustvarili 5,4 milijona evrov kapitalskih dobičkov. Kot so pojasnili v poslovnem poročilu, se v delu stroškov odražajo tudi učinki novih projektov in selitev družbe v nove poslovne prostore.

Premoženje v Triglav vzajemnih skladih je znašalo 1,24 milijarde evrov in se je od začetka leta 2022 znižalo za deset odstotkov. Neto prilivi so znašali 68 milijonov evrov. "Obseg sredstev v upravljanju vpliva na višino prihodkov od prodaje družbe," dodajajo v Triglav Skladih. Družba ima 31,3-odstotni tržni delež med slovenskimi upravljavci vzajemnih skladov.

Generali Investments z menjavami na vrhu

Poslovanje tretje največje družbe za upravljanje premoženja pri nas Generali Investments je bilo praktično na ravni leta 2021. Čisti prihodki od prodaje so znašali 14 milijonov evrov, kar je za manj kot odstotek več kot v letu 2021. Družba je leto zaključila s čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja v višini 3,1 milijona evrov, kar je dobra dva odstotka manj kot v 2021.

Sredstva v upravljanju so konec leta 2022 znašala 620 milijona evrov in so se glede na konec leta 2021 zmanjšala za 12,7 odstotka oziroma 90,4 milijonov evrov, spet kot posledica upadov vrednosti tečajev na kapitalskih trgih. Neto vplačila so znašala 3,25 milijona evrov.

Generali ima še dve hčerinski družbi. Družba na Hrvaškem in je imela ob koncu lanskega leta v upravljanju 25,9 milijona evrov vrednosti sredstev, družba v Severni Makedoniji pa upravlja sredstva v višini 32,8 milijona evrov. V družbi je sicer lani prišlo do menjav na vodstvenih položajih, saj je mesto predsednika uprave zapustil Luka Podlogar. Na mesto predsednice uprave Generali Investments je bila imenovana dolgoletna vodja pravnega sektorja Melita Rajgelj Ozebek. V upravi družbe ostaja dolgoletni upravljavec premoženja Luka Flere.

Sava Infond bolje kot v 2021, Primorski skladi pač ne

Tudi poslovanje družbe Sava Infond je bilo ne glede na negativna borzna gibanja v lanskem letu uspešnejše od leta 2021, saj so čisti prihodki od prodaje zrasli za 7,5 odstotka na 11,66 milijona evrov. Čisti dobiček s 3,29 milijona evrov za 11,3 odstotka presega lanskoletnega.

Družba je konec leta 2022 upravljala s premoženjem v višini 494,4 milijona evrov, kar je za slabih 14 odstotkov manj kot v letu 2021. Neto vplačila vlagateljev so znašala 23,7 milijona evrov, kar je tri odstotke manj od načrtovanih. Tržni delež družbe je ob konca leta znašal 12,6 odstotka.

Primorski skladi so minulo leto končali pod ravnmi iz leta 2021, saj so čisti prihodki od prodaje znašali 1,09 milijona evrov, s čimer so za tri odstotke zaostali za doseženimi v letu 2021. Tudi čisti poslovni izid obračunskega obdobja je bil lani nižji kot v 2021, saj je znašal 118. 533 tisoč evrov, oziroma polovico manj kot v 2021.

"Načrtovali smo, da bomo ob koncu leta upravljali s sredstvi v višini 61,3 milijona evrov, a smo za načrtom zaostali zaradi znižanja vrednosti enot premoženja skladov za 7,6 milijona evrov," so zapisali v poročilu. Leto so zaključili z minimalno pozitivnimi neto prilivi na KS PSP, medtem ko je bil čisti priliv sredstev negativen v višini 1,4 milijona evrov, kar je posledica večjih odlivov institucionalnih vlagateljev iz sklada LW7R.

"Precej slabši rezultat od planiranega je predvsem posledica zaostajanja za pričakovanimi donosi pri vseh skladih in načrtovanimi neto prilivi," so pojasnili. Po zelo zahtevnem letu 2022 pa pričakujejo, da bo tudi leto 2023 naporno.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar