Blaž Brodnjak, NLB: "Dokler se ne strelja, je v nepopolnosti velika vrednost"

Besede iz naslova je uporabil prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB) Blaž Brodnjak, ko je opisoval pogoje poslovanja v balkanski regiji. Ker je tam zaznano večje geopolitično tveganje, so z vidika vlagatelja tudi večje marže, je povedal na finančnem festivalu v organizaciji Ljubljanske borze.

Kot je pojasnil v pogovoru z Blažem Hribarjem iz Pokojninske družbe A, gre za območje z velikim potencialom. "Pričakujemo, da bo srednjeročno tri četrtine dobička prihajalo od zunaj, torej ne z domačega slovenskega trga," napoveduje Brodnjak. V pogovoru je znova poudaril, da do leta 2030 ciljajo na bilančno vsoto blizu 50 milijard evrov, kar je po njihovi oceni kritična masa za poslovanje. "Če obrestne mere vztrajajo pri tej ravni, potem so naši cilji dosegljivi," verjame predsednik uprave.

Z reinvestirano dividendo je bila donosnost NLB v zadnjem letu več kot 46 odstotkov. V zadnjih dneh se delnice nekoliko ohlajajo, od rekorda pri 180 evrih, doseženega 6. oktobra, je vrednost upadla za dva odstotka, na 176,5 evra. "Kljub letošnji rasti cene delnice ostajajo zanimive, saj so vrednotenja glede na tekmece še vedno relativno nizka," ocenjuje Brodnjak.

Kaj je še razkril prvi mož NLB Blaž Brodnjak pa v nadaljevanju.

Kje tičijo razlogi za optimizem glede rasti poslovanja NLB?

Glavni razlog je splošna gospodarska rast, ki je v tej regiji večja kot v srcu Evrope. Presegala je dve odstotni točki, v posameznih letih je bila celo tri- ali štiriodstotna. Tudi srednjeročno se pričakuje, da bo rast te regije vsaj med dvema in tremi odstotki.

Po drugi strani še vedno krepimo tržne deleže v posameznih segmentih poslovanja, v zadnjih treh ali štirih letih tako v Sloveniji kot v drugih državah, kjer smo prisotni. Če pogledamo Slovenijo: po bilančni vsoti smo na dobrih 32 odstotkih, pri stanovanjskih posojilih pa smo tržni delež v zadnjih letih povečali za 10 odstotnih točk.

To okolje želimo prenesti tudi v druge države regije. Poglejmo recimo priložnosti za rast v Srbiji. Medtem ko je v Sloveniji povprečna zavarovalnina 1.200 evrov na prebivalca, je v Srbiji še pod tisoč evrov. Z rastjo povprečnih prejemkov si lahko ljudje privoščijo razmišljati tudi o zavarovanjih in denimo pokojninskem varčevanju.

Prav tako pričakujemo, da se bo delež posojil tako pri prebivalstvu kot pri podjetjih v BDP povečeval. Trenutno dosega 20 odstotkov, kar je občutno nižje kot na bolj razvitih trgih. Čeprav rast plač po eni strani pomeni tudi pritisk na naše stroške, na ravni populacije deluje kot generator skupne rasti.

 

Bodo načrti letos doseženi? V zadnjih objavah ste jih nekoliko okrepili.

Naši načrti bodo doseženi. Rezultati bodo dobri, v okviru pričakovanj. Pritiske zaznavamo v avtomobilski industriji ter v industriji pridelave in predelave jekla. Nov dejavnik v zadnjega pol leta so tveganja v zvezi z jeklarsko industrijo, ki gre skozi prestrukturiranje. To je delno povezano z uvedbo ameriških carin, delno pa s paradigmo o zelenem prehodu. Zdaj vidimo, da tudi Evropska unija uvaja protekcionistične ukrepe za zaščito svoje industrije.

Treba je omeniti, da je Slovenija pomembna dobaviteljica evropske avtomobilske industrije. Po absolutnem znesku izvoza na prebivalca smo deveti na svetu, kar kaže na močno odvisnost od zdravja centralnoevropskega bazena. To se neposredno kaže v slovenskem gospodarstvu, medtem ko so v regiji razmere drugačne, ker so države na splošno manj industrializirane.

Obseg posojil še vedno raste po dvomestni stopnji – na letni ravni je rast skoraj 14-odstotna, bo tako tudi v prihodnje?

To je pomembno vprašanje. Del odgovora je povezan z rastjo plač in standarda, predvsem v regiji. Ko rastejo prejemki, se veča tudi kreditna sposobnost, zato si ljudje več privoščijo, povpraševanje je večje. Gospodarske razmere Sloveniji so povprečno še solidne, čeprav me dolgoročni trendi malo skrbijo, če se ne bomo začeli ukvarjati z dodano vrednostjo. Zaposlenost je rekordna, ni brezposelnosti in hkrati obstaja povpraševanje po posojilih.

Če upoštevamo rast plač v kontekstu konvergence z rastjo BDP, gre realno pričakovati od osem- do desetodstotno organsko rast obsega kreditiranja. Kaj šele, če bi prišlo do kakšnega prevzema. Lani smo poskušali kupiti dodatno bančno skupino, a smo bili neuspešni, morda se pojavi kakšna nova priložnost.

Foto Bobo

 

Kakšna je usmeritev NLB glede digitalne banke? Ste vi tisti digitalni vodja, boste prehiteli finteche?

Mi bomo dopolnilo fintechom. Prizadevamo si izenačiti uporabniško izkušnjo pri storitvah, ki jih že ponujajo v našem okolju. Če Revolut pri nas denimo ne bo ponujal stanovanjskih posojil, ker je trg majhen, potem bomo mi glede tega vedno specifični in ni naš neposredni tekmec. Pri tistem, kar že ponujajo, pa moramo izenačiti uporabniško izkušnjo. Kot se mi počutimo napadene, bomo napadali nazaj. Če mi ponudimo enak produkt po primerljivih pogojih, zakaj bi imeli Slovenci dva računa? Potem ni potrebe.

Obstaja pa nekaj nišnih možnosti, recimo, ali lahko konkuriramo z rešitvami za trgovanje? Na trg smo dali aplikacijo, ki omogoča trgovanje in ki jo bomo vključili v svojo aplikacijo, tako da bo mogoče tudi trgovanje neposredno znotraj NLB Klika. S Trade Republic bomo zelo težko konkurirali, ker ne bomo prišli do tolikšne kritične mase, da bi lahko produkte ponudili po primerljivih pogojih. Tako da bomo pri nekaterih rešitvah v ozadju sklenili partnerstvo (angl. white label model), verjetno s fintechi.

Potem pa so tu še kriptovalute, kjer je vedno vprašanje tveganje ugleda v kontekstu zaščite potrošnikov. Kaj bi se zgodilo ob konkretnem popravku na trgu kriptovalut in bi bile te kupljene pri nas? Kot vidimo, sodišče presoja že vnaprej, ne presoja glede na vsebino, ampak glede na to, kdo je šibkejša stranka, in mi kot banka nosimo odgovornost. Pogoji nadzora preprosto niso enaki. Regulativa je in vedno bo strožja za banke, kar je sicer pravilno, ker imamo banke tako velik obseg poslovanja,  da si ne moremo privoščiti napak.

Kaj pa obrestne mere? Znižale so se s štirih na dva odstotka.

To kompenziramo z rastjo poslovanja. Upad obrestnih mer smo nadomestili z nekaterimi vnaprej predvidenimi taktičnimi ukrepi, zaščitili smo nekaj pozicij, z aktivnim delovanjem in vzdrževanjem depozitnih obrestnih mer smo prišli do ohranitve jedrne profitabilnosti, ki ostaja stabilna.

To je rahlo presenečenje skozi oči analitika. Ali dolgoročno obstaja kakšno tveganje glede dogajanja v balkanski regiji?

Mi smo tu že 20 let, vsa ta leta spremljamo razmere zelo od blizu in danes niso nič drugačne. Dokler se ne strelja, je v nepopolnosti velika vrednost. Ker je tam zaznano večje geopolitično tveganje, so z vidika nas kot vlagatelja tudi večje marže. Če veš, s kom posluješ, če znaš izbirati svoje partnerje, če se osredotočiš na merila presojanje kreditne sposobnosti prek denarnega toka, ne zavarovanja, potem ima ta regija izjemen potencial. Zato si prizadevamo povečati prisotnost, pričakujemo, da bo srednjeročno tri četrtine dobička prihajalo od zunaj, torej ne z domačega trga.

Dividenda je bombonček za male vlagatelje, lahko pričakujemo tako pot tudi v prihodnje?

Vse gre po načrtih. Cilj je, da dividende znašajo od 50 do 60 odstotkov letnega rezultata. To je tehnično lahko drugače, če bi prišlo do kakšnega prevzema, ampak tu na drugi strani zraste vrednost kapitalskega deleža. Morda kakšno leto zato dividenda zaniha. Kadar ocenimo, da ima skupno gledano neki nakup ali akvizicija višjo vrednost kot takoj izplačana dividenda, to delničarjem tudi predlagamo. Ne nazadnje je to na koncu njihova odločitev. Ampak dolgoročno so dividende iz leta v leto rastoče.