Bo padel rekord: pol milijarde neto vplačil v vzajemnih skladih?

Letos v 11 mesecih je bilo 467 milijonov evrov neto vplačil v vzajemnih skladih, ki jih upravljajo slovenske družbe za upravljanje. To je precejšen skok v primerjavi z letom prej, in sicer za kar 50 odstotkov več. Do zdaj je bilo več kot 400 milijonov neto vplačil samo še v covidnem letu 2021. 

Bodo letos neto vplačila presegla pol milijarde evrov? Neto vplačila v decembru prejšnjih let so zelo različna. Denimo decembra lani je bilo 28,5 milijona evrov neto vplačil, predlanskim 14,4 milijona evrov, leta 2021 36,9 milijona evrov in v letu 2020 za 38,4 milijona evrov. Če preračunamo neto vplačila v decembru glede na povprečje celega leta, pa ugotovimo, da je bilo neto vplačil v decembru približno toliko, kot je povprečje neto vplačil celega leta. Glede na evforijo, ki se trenutno dogaja na borznih in kriptotrgih, ocenjujemo, da je povsem realno, da letos neto vplačila presežejo magično mejo pol milijarde evrov.

"Večina vplačil je v delniško usmerjene sklade, in sicer kar 85 odstotkov, preostanek pa se porazdeli med mešane ali obvezniške sklade," opažajo v Generali Investments. To potrjuje tudi statistika. Letos je bilo neto vplačil v delniških skladih milijonov evrov, medtem ko je bilo v obvezniških skladih več kot 55 milijonov evrov.

 

 

Glavni motivator varčevalcev? 

Če pogledamo donosnosti glavnih indeksov letos, vidimo, da so te v povprečju dvomestne. Izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA, ki je sprožil tako imenovani Trump Trade, je dodatno spodbudila zanimanje vlagateljev, čeprav ne v tolikšni meri, da bi bistveno vplivala na obseg novih vplačil ali število klicev vlagateljev, pravijo v družbi Infond Skladi. "Fenomen FOMO (strah pred zamudo priložnosti) se običajno pojavlja po obdobjih hitre rasti, vendar je njegov dejanski vpliv na skupni obseg vplačil težko natančno oceniti," še dodajajo.

"Nadpovprečna donosnost delniških trgov je privabila rekordno vsoto vplačil v vzajemne sklade," priznavajo tudi v Generali Investments. Ne glede na to pa vseeno menijo, da slovenski varčevalci v zadnjih treh letih spoznavajo potrebo po razpršitvi dela svojih privarčevanih sredstev na kapitalske trge. V zadnjih štirih letih so povečana tudi neto vplačila v skladih. Skupaj je bilo v štirih letih za 1,4 milijarde evrov neto vplačil. 

Kakorkoli obračamo, pa je dejstvo: ko kapitalski trgi izkazujejo rekordne vrednosti, je povečano povpraševanje po vplačilih v sklade. "Tudi tokrat je tako in pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2025," napovedujejo v Generali Investments.

Pozor! Prevladujejo enkratna vplačila

V družbah za upravljanje pravijo, da so najpogostejša enkratna vplačila v sklade. V Generali Investments ta v povprečju znašajo med 15 do 20 tisoč evri, v Savi Infond se gibljejo med 10 in 15 tisoč evri na vlagatelja. Pri družbi Triglav Skladi omenijo, da se višina vložkov giblje vse od 30 evrov do nekaj milijonov evrov.

Vendar je treba opozoriti, da stava enkratnih zneskov prinaša veliko tveganje, zato se načelno priporoča razpršitev večjih zneskov na vsaj 18 mesecev, saj toliko v povprečju trajajo finančne krize.

Vsi omenjeni sogovorniki še opažajo rast mesečnih vplačil. "To kaže na vse večjo priljubljenost dolgoročnega vlaganja," komentirajo pri družbi Triglav Skladi. Pri Generali Investments opažajo izjemno povečano povpraševanje po mesečnih vplačilih, predvsem staršev mlajših otrok (s ciljem: vlaganje za študij, nakup stanovanja …) in mladostnikov.

Višina mesečnih vložkov je različna, pri družbi Sava Infond so razkrili, da ti znašajo v povprečju 55 evrov na posamezen varčevalni načrt oziroma 100 evrov na posameznega vlagatelja. "Ta rast rednih vplačil nakazuje večje zanimanje za sistematično gradnjo premoženja in večjo finančno disciplino vlagateljev," dodajajo. Sicer pa še opažajo, da vplačila ostajajo stabilna skozi vse leto, kar je posledica ugodnih tržnih razmer in učinkovitega trženja, zlasti prek bančnih kanalov. 

Nadpovprečno v tehnologijo, podpovprečno v Evropo in ZDA 

Tradicionalno mali vlagatelji največ vlagajo v globalne sklade, v zadnjih letih pa očitno dodajo tudi ščepec drugih naložb. Največji delež vplačil v vzajemne sklade Save Infond je bil letos usmerjen v tehnološki sklad, sledijo mu sklad kratkoročnih obveznic ter globalni mešani in delniški skladi, naštevajo v omenjeni družbi.  V Generali Investments pa opažajo, da so slovenski varčevalci še vedno podpovprečno izpostavljeni kapitalskim naložbam v primerjavi z varčevalci zahodne Evrope ali ZDA. "Vplačila v sklade se bodo tudi v prihodnje povečevala," napovedujejo.  

 V Triglavu Skladih pa povedo, da vlagatelji največ investirajo v delniške sklade ter v sklad denarnega trga.

Pogoj je izboljšanje finančne pismenosti

"Dvig finančne pismenosti je nujni pogoj za dolgoročno nadaljevanje rastočega trenda vplačil ter bolj preudaren in odgovoren pristop k upravljanju premoženja posameznika," so prepričani v Triglavu Skladih. Na tem področju poteka kar nekaj aktivnosti, in sicer je do 20. decembra v javni razpravi nacionalni program finančnega opismenjevanja, kjer imajo postavljen ambiciozen načrt, da se vpelje predmet osebne finance v šolski kurikul. Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo predajal znanje v že tako kadrovsko podhranjenem šolstvu.

Magična milijarda vplačil

"Če bo trenutni tempo rasti vztrajal, bi lahko v prihodnjih letih neto vplačila dosegla tudi milijardo evrov na leto," so optimistični v družbi Savi Infond. Podobno menijo tudi v družbi Triglav Skladi, a vseeno dodajo, da je ta cilj vplačil v letu 2025 zelo ambiciozen.

Zakaj takšen optimizem? Prihranki na bančnih računih slovenskih varčevalcev, ki znašajo 29 milijard evrov, so pomemben neizkoriščen potencial, saj je delež sredstev, vloženih v vzajemne sklade, še vedno razmeroma majhen v primerjavi z razvitimi državami, poudarjajo. "Za dosego tega cilja pa bosta ključnega pomena ohranitev stabilnih tržnih razmer in nadaljnja rast finančne pismenosti med vlagatelji," še dodajajo.

 

Triglav Skladi v pripojitev skladov V zadnjem času na družbi Triglav Skladi beležijo povečano število klicev vlagateljev, kar je deloma povezano z obveščanjem o pripojitvi določenih skladov k drugim skladom iz ponudbe Triglavovih vzajemnih skladov, ki je bila izvedena 2. decembra letos. Z izvedbo pripojitev bodo strankam omogočili celostno naložbeno izbiro, ki bo v celoti zasledovala trajnostne vidike. To pomeni, da bodo vsi skladi spodbujali okoljske in družbene značilnosti ob vlaganju v družbe, ki spoštujejo prakse dobrega upravljanja, in s tem strankam omogočali uresničevanje potencialov odgovornega vlaganja, pojasnjujejo.