Kaj morajo vlagatelji vedeti o letos najbolj donosni borzi na svetu

Slovenski kapitalski trg doživlja renesanso. Če bi lahko izmerili sentiment z indeksom strahu in pohlepa, bi bil ta na ljubljanski borzi trenutno v območju pohlepa. 

Osrednji indeks SBITOP, v katerem je vključenih devet slovenskih blue chipov, je letos s skoraj 40-odstotno donosnostjo v lokalni valuti drugi najdonosnejši borzni indeks na svetu, prvo mesto je zasedel ganski GSE Composite Index s 64-odstotno donosnostjo, preračunano v evre, razkrivajo podatki Bloomberga.  

Na tem seznamu je slovenski indeks v družbi zelo eksotičnih indeksov, poleg že omenjenega ganskega so tu še atenski, korejski, varšavski, izraelski … Slovenski kapitalski trg sodi med tako imenovane mejne trge (frontier markets), 28. junija pa ga je globalni ponudnik indeksov MSCI Slovenijo skupaj z Estonijo, Litvo, Latvijo in Romunijo uvrstil v novoustanovljeno podkategorijo napredni mejni trgi (Advanced Frontier Markets).

"Ta razvrstitev je pomemben korak k večji mednarodni prepoznavnosti Slovenije in dokaz zrelosti slovenskega kapitalskega trga," so povedali na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Cilj Slovenije je uvrstitev med trge v razvoju.

Lovimo vrh iz leta 2007 

Čeprav je slovenski indeks trenutno pri 2.340 točkah na rekordni ravni, pa še vedno kotira 11 odstotkov pod vrhom, doseženem septembra 2007, torej pred finančno-gospodarsko krizo. 

Med finančno-gospodarsko krizo je indeks pošteno zatreslo, v samo treh mesecih je vrednost upadla za skoraj 68 odstotkov, dno pa je bilo doseženo 29. junija 2012 pri le 520 točkah. Torej se je od vrha do dna vrednost indeksa znižala za kar 80 odstotkov. 

Takrat je zelo veliko Slovencev utrpelo precejšnje izgube, številni so zaradi obljub o sanjskih zaslužkih namreč vstopali na borzo na samem vrhu. Donosi so bili prepričljivi, saj je indeks od leta 2005 do 2007 pridobil 220 odstotkov vrednosti.

Iz tega obdobja izhaja tudi dragocena lekcija, ki jo je pametno upoštevati tudi danes: pretekli rezultati niso jamstvo, da bodo takšni tudi v prihodnje. 

 

Koncentracija: Krka, NLB in Petrol 

Sestava indeksa SBITOP kaže na izjemno koncentracijo. Farmacevt Krka ima v indeksu skoraj 30-odstotni delež, sledita trgovec z energenti Petrol (19,6 odstotka) in NLB (19,9). Trojica skupaj sestavlja skoraj 70 odstotkov indeksa SBITOP, kar pomeni, da pravzaprav tri družbe narekujejo gibanje celotnega trga.

 

 

Podobne koncentracije, sicer manjše, lahko opazimo tudi pri nekaterih svetovnih indeksih. Denimo delnice iz skupine veličastnih sedem (Nvidia, Microsoft, Apple, Amazon, Alphabet, Meta in Tesla) skupaj tvorijo okoli 32 odstotkov tržne kapitalizacije ameriškega indeksa S&P 500 in skoraj dve tretjini tržne kapitalizacije tehnološkega indeksa Nasdaq 100.

Močna koncentracija je tudi v globalnem indeksu MSCI World, kjer ameriški delniški trg zajema kar 70-odstotkov indeksa, veličastnih sedem pa skoraj petino tega indeksa.

Visoka koncentracija povečuje tveganje in zmanjšuje učinkovitost razpršenosti, ki jo želijo doseči zlasti mali vlagatelji. 

Nelikvidnost – za koga to ni težava?  

Pogosto slišimo opozorila, da je slovenska borza nelikvidna. Mesečni promet z delnicami letos dosega okoli 60 milijonov evrov, kar je za 50 odstotkov več kot v letu 2023. Najprometnejša meseca letos sta bila aprila in februar, ko je bilo prometa z delnicami za več kot 70 milijonov.  

Trg je torej vroč, a plitek – večji prodajni sveženj naročil lahko premakne ceno posamezne delnice za odstotek ali dva. V letošnjem prvem polletju je promet z delnicami dosegel 367 milijonov evrov, lani ga je bilo v celotnem letu za 485 milijonov evrov, predlanskim pa za 320 milijonov evrov. Torej je letos do junija promet že presegel celotnega iz leta 2023, kažejo statistike ljubljanske borze.  

"Likvidnost ljubljanske borze je do določene mere problematična, zlasti za večje tržne udeležence, kot so finančne institucije in skladi," opozarja Domen Kregar iz Ilirike.

 

 

Likvidnost je pomembna. Na nelikvidnem trgu se lahko pojavi težava, ko je treba z večjo količino kapitala vstopiti na trg ali izstopiti s trga. "Takrat se pomanjkanje likvidnosti najbolj pokaže, saj lahko cena močno niha – navzgor ali navzdol – odvisno od tega, ali gre za nakup ali prodajo." 

Krka ostaja nesporna kraljica likvidnosti. Ta farmacevtska družba tudi redno odkupuje lastne delnice, kar dnevno zagotavlja likvidnost. Po podatkih ljubljanske borze je v prvi polovici leta ustvarila skoraj tretjino celotnega prometa na borzi. Njeno delnico ima v lasti kar 48 tisoč malih delničarjev, kar je več kot dva odstotka prebivalstva Slovenije. 

V prvem četrtletju 2025 je delnica Krke beležila povprečen dnevni obseg trgovanja v višini 1,4 milijona evrov, kar je občutno več kot v letu 2024, ko je povprečje znašalo 637 tisoč evrov, pojasnjuje Kregar. Krka trenutno kotira tik pod 200 evri za delnico, letos pa je pridobila že 41 odstotkov vrednosti. 

 

 

NLB in Petrol: ambicija in negotovost

Za male vlagatelje je zanimiva tudi delnica NLB, razlog je spodbudna rast vrednosti delnice, ki trenutno kotira pri 157 evrih na delnico in je letos pridobila 23 odstotkov. Privlačna je tudi zaradi dividendne donosnosti, ki ob izplačilu dveh svežnjev znaša debelih osem odstotkov. Vlagatelje privlači še ambiciozna strategija prvega moža Blaža Brodnjaka, ki želi zgraditi največjo banko na Balkanu. Ovira pri tem še vedno ostaja vstop na hrvaški trg, kamor poskuša NLB vstopiti prek drugih dejavnosti, kot je denimo lizinška. Banke bodo v prihodnje pod vse večjim pritiskom, saj bodo morale poiskati prihodke drugje kot pri Evropski centralni banki, ki jim je zadnja leta precej pomagala ustvariti rekordne dobičke. 

Koliko malih delničarjev ima NLB, ni znano, tudi zaradi tega, ker globalna potrdila o lastništvu kotirajo na londonski borzi.

V Petrolu je okoli 22 tisoč oziroma 22 odstotkov malih delničarjev med vsemi delničarji. Število delničarjev se je od razdelitve delnic v razmerju 1 : 20 leta 2022 povečalo. Marže goriva, ki ga prodaja, je ta hip podvržena regulaciji države. Država je lastnica 32-odstotnega deleža Petrola, ki trenutno kotira pri 51 evrih, kljub težavam zaradi regulacije letos pa je delnica pridobila 63 odstotkov vrednosti. 

Luka Koper brez vzdrževalca likvidnosti

Na drugi strani spektra najmanj likvidnih blue chipov sta denimo delnici Telekoma Slovenije in Luke Koper, ki v zadnjem letu in v prvem četrtletju leta nista presegli povprečja 100 tisoč evrov dnevnega prometa, navaja kot primer Kregar. Luka Koper je denimo v prvem četrtletju letos zabeležila povprečni dnevni promet le 57 tisoč evrov.

"Pomembno je tudi poudariti, da je Luka Koper edina delnica v prvi kotaciji brez vzdrževalca likvidnosti," razlaga Kregar. Majhen promet in odsotnost vzdrževalca sta lahko resna ovira za investicijo z vidika likvidnosti. Vzdrževalec likvidnosti mora namreč kupovati in prodajati delnice znotraj določenih cenovnih okvirjev, kar zagotavlja stabilnost in prisotnost kupca oziroma prodajalca večino časa.

"V primeru negativnih novic in želje po hitri prodaji se lahko zgodi, da na trgu preprosto ni kupcev, kar lahko povzroči, da cena delnice občutno upade pod 'realno' vrednost," še dodaja.  

Slovenske delnice so dividende krave

Slovenska borza privlači male vlagatelje, še zlati domače, tudi zaradi dividende stabilnosti. Denimo Krka bo ravno jutri delničarjem nakazala z 8,25 evra bruto dividendo, ki prinaša 4,2-odstotno donosnost. Krka sodi med t. i. dividendne aristokrate – v zadnjih 26 letih je vsako leto zvišala izplačilo dividend. Letos je delnica Krke zrasla za 41 odstotkov in se približala vrednosti 200 evrov, tržna kapitalizacija presega 6,5 milijarde evrov.

Glede na trenutno vrednost delnic na ljubljanski borzi si najvišje izplačilo lahko obetajo delničarji banke NLB. Dividendo delničarji tradicionalno potrjujejo v dveh krogih. Prvi sveženj v višini 6,43 evra na delnico so potrdili junija letos, o drugem v enaki višini pa bodo predvidoma odločali ob koncu leta, torej bi skupaj to pomenilo 12,86 evra na delnico. Tako bi dividendna donosnost znašala 8,1 odstotka ob enakem tečaju, če upoštevamo zgolj prvo potrjeno, pa ta znaša okrogle štiri odstotke.

Po donosnosti dividende sledita družbi Cinkarna Celje (5,62 odstotka) in Zavarovalnica Triglav (4,9 odstotka).

Glede na trenutno vrednost delnice bodo najnižjo dividendno donosnost ustvarili delničarji Telekoma Slovenije (4,3 odstotka), Petrola (4,2) Save Re (3,9) in Luke Koper (3,4). 

 

 

Hrvaški sklad, ki sledi slovenskemu indeksu SBITOP Na borzi kotira tudi sklad ICSLO ETF, ki sledi indeksu SBITOP TR, torej vključuje dividende in jih reinvestira. Sklad upravlja hrvaška družba InterCapital. Letos je zabeležil izrazito povečanje zanimanja in prometa. Medtem ko je bil povprečen dnevni obseg trgovanja lani samo dobrih tri tisoč evrov (s transakcijami v le 59 dneh), znaša letos že dobrih 44 tisoč evrov, z aktivnim trgovanjem v 106 dneh, pojasni Domen Kregar iz Ilirike. Vseeno poudarimo, da je dnevni obseg trgovanja še vedno manjši od najmanj likvidnih delnic prve kotacije. Ob tem je trgovanje z ICSLO ETF precej bolj živahno na zagrebški borzi, kjer je letos promet dosegel 21,3 milijona evrov, kar štiri dni letos je presegel milijon evrov. Rekord je promet dosegel 28. februarja letos, ko je znašal 2,2 milijona evrov. Povprečni dnevni promet je dosegel 132 tisoč evrov, kar je trikrat več kot na ljubljanski borzi.

Podcenjene, a ne brez tveganj

Slovenski trg ostaja fundament­alno poceni, kar prikazuje večkratnik dobička SBITOP, ki znaša v povprečju 10. "Slovenski trg ostaja podcenjen v primerjavi z razvitimi trgi, čeprav so vrednotenja v zadnjih letih precej zrasla," opozarja Kregar. 

Poleg tega je za male vlagatelje privlačen tudi zaradi dividende donosnosti, ki v povprečju znaša med štiri in pet odstotki na leto. Letos pa so bili vlagatelji nagrajeni tudi s 40-odstotno rastjo vrednosti tečaja indeksa. "Podjetja v prvi kotaciji praviloma poslujejo dobro, kar se kaže v rasti vrednotenj," še dodaja sogovornik.

Kljub lepim številkam slovenski trg z razlogom ostaja robni trg. Največja težava je nizka likvidnost, prisotno je tudi politično tveganje, še zlasti v podjetjih, kjer ima velik odstotek lastništva država. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar