Kovačič, Spar Slovenija: 'Uspešni hitro označeni za vojne dobičkarje'

Prehranska veriga bo v nenehni krizi, je prepričan glavni izvršni direktor Spara Slovenija David Kovačič. Rast stroškov je presegla rast prihodkov, dobiček je bil le malenkost večji kot leto pred tem. Lanske poslovne rezultate družbe, ki jo vodi, je Kovačič kljub padcu trgovske marže in količnika dobičkonosnosti ocenil za dobre, po dosedanjih napovedih pa bo zanje uspešno tudi letošnje leto.

Ob tem po letu izrazite rasti cen prehranskih izdelkov poudarja, da trgovec ni nikakršen "vojni dobičkar" in da v Sloveniji za te pogosto označijo tiste, ki so uspešni.

Po predstavitvi poslovnih rezultatov smo ga vprašali o obetih za letošnje leto in mnenju o vladnih ukrepih za spremljanje rasti cen v živilski verigi.

V zadnjem času so ob visoki rasti cen prehranskih izdelkov vroča tema marže trgovcev. Kolikšna je bila lani vaša marža? Se bistveno razlikuje od povprečnih marž drugih trgovcev?

Trgovske marže Spara Slovenija so bile lani 26,7 odstotka, kar je dobra odstotna točka manj kot leta 2021. Vsi trgovci z živili v Sloveniji skupaj smo lani dosegli eno devetino dobička NLB. Devet let moramo delati vsi skupaj, da dobimo toliko kot banka v enem letu. Gre seveda za različne panoge, a preden nas nekdo razglaša za nekakšne vojne dobičkarje, naj si pogleda številke.

Podatki o maržah so javni za vse trgovce, lahko jih primerjate. Vsi se gibljejo v približno primerljivih mejah.

Kako komentirate ukrepe vlade pri spoprijemanju z naraščajočimi cenami hrane, kot je košarica živil? Rezultati spremljanja kažejo, da se cena košarice vztrajno znižuje, a to ne odraža razmer na trgu. Se vam zdi tak ukrep smiseln?

Kar se tiče same košarice, za katero se spremljajo cene, se mi zdi ukrep smiseln. Najranljivejšim skupinam prebivalcev je omogočil in jim še omogoča nakupe v času visoke inflacije s praktično deflacijskim tonom. Skupna inflacija pa se preračunava glede na tehtano povprečje vseh izdelkov. Zakaj teh 15 izdelkov ni prineslo tolikšnega prometa, da bi inflacijo potegnilo navzdol, si mora vsak sam interpretirati. Ampak če je bil namen, da se pomaga predvsem tistim, ki težko shajajo iz meseca v mesec, in se jim omogoči nakup vsaj osnovnih dobrin, potem je bil ukrep uspešen.

Kaj pa zadnji ukrepi, ki se nanašajo na spremljanje cen po celotni verigi?

Kar pa se tiče tega novega ukrepa, ki se nanaša na spremljanje cen po celotni verigi, pa moramo najprej razumeti, kaj se bo zgodilo s podatki, ki jih zbirajo. Če gledam z vidika, da smo mi kot eno bolje organiziranih podjetij potrebovali devet dni, da smo zbrali vse podatke, pa imamo vse evidence urejene, ne vem, kaj bodo s tem dosegli, ko bodo zbrali še vse druge podatke od vseh drugih deležnikov v prehranski verigi.  

Verjetno se moram strinjati z Alešem Kuharjem (agrarni ekonomist), da če bi se to dolgoročno spremljalo in če bi se trendi bistveno spreminjali, bi morala država to preveriti, saj bi pomenilo, da nekaj na trgu ne deluje. V tem smislu bi šlo za smiseln ukrep. A ne vemo, kaj se bo zgodilo s temi podatki.

Lansko poslovanje ste ocenili kot dobro, takšno ocenjujete tudi letošnje leto. A kazalniki kažejo, da se razpoloženje med potrošniki slabša. Ali to že občutite? Se spreminjajo njihove potrošniške navade?

Nakupno obnašanje potrošnikov se je stabiliziralo in ne pada več. Prav tako ne padajo več cene hrane, junija in julija je bila celo deflacija, avgusta pa stagnacija. Realni prihodki so na letni ravni večji za en odstotek. Zaradi vsega tega nas ne skrbi glede prihodnjega povpraševanja, prav tako zdaj zaradi tega nimamo nikakršnih težav.

Poplave so začasno prekinile dobavne poti, a pravite, da so bile zaradi tega le za kratek čas prekinjene poslovne verige. Pričakujete kakšne večje poslovne posledice v prihodnje, tudi zaradi vpliva poplav na kmetijstvo in druge sektorje?

Zaradi tega ne pričakujemo rasti cen živilskih izdelkov. Smo v stiku z našimi dobavitelji, ki ne poročajo o večjih škodah. Imamo pa dovolj virov, če bi cene zelo narasle ali pa bi prišlo do kakšnega pomanjkanja. Takrat bomo blago pridobili drugje. Ne pričakujemo, da bi se cene zaradi tega dvignile.

Vlada bo sredstva za sanacijo škode poplav pobirala tudi med podjetji. Ta se lahko odločijo za 'delovno soboto' ali pa solidarnostni prispevek. Ste se že odločili, kaj boste izbrali? Podpirate takšen ukrep?

Mi se bomo odločili za solidarnostni prispevek. Mislimo, da gre za ustrezen ukrep.

Poslovanje Spara Slovenija: Rast stroškov in prihodkov, dobiček skoraj nespremenjen

Poslovni prihodki Spara Slovenija so v letu 2022 narasli za 11,6 odstotka, na 975,5 milijona evrov, medtem ko je čisti dobiček povečal le za 0,6 odstotka, na 19,9 milijona evrov. "Promet je lani zrasel za skoraj 11 odstotkov, kar je dve odstotni točki več od povprečne rasti trga," poudarja Kovačič.

 

Tržni delež so lani povečali za 0,6 odstotne točke, na 22,8 odstotka, kazalnik dobičkonosnosti prihodkov se je oblikoval pri 1,75 odstotka. "Na nekje milijardo evrov prometa smo naredili 17 milijonov evrov dobička. Naši lastniki so s tem zadovoljni, njim je pomembna stabilnost poslovanja," pravi Kovačič.

Večjo rast dobička je zavirala rast stroškov. Ti so se povečali za 12,1 odstotka, na 670,7 milijona evrov. Negativen učinek stroškovne strani so izničili večji prihodki in racionalizacija poslovanja, posledica tega pa je tudi za več kot odstotno točko manjša marža, je pojasnjeval Kovačič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar