Sašo Berger, Petrol: 'Ob priložnostih v Avstriji in Italiji ne bomo gledali stran'

Konec novembra je na mesto prvega moža trgovca z energenti Petrol sedel Sašo Berger, ki ima 20 let izkušenj s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). V prvem intervjuju za medije, odkar je prevzel položaj predsednika uprave Petrola, je povedal, da pripravljajo novo strategijo za obdobje od 2025-30, ki bo, kot pravi, dala jasne odgovore, kakšni cilji so realni.

Z investicijami bodo nadaljevali in temu namenili 130 milijonov evrov. Odprti so za prevzeme, pri čemer Berger omenja spremembo glede na dosedanjo strategijo, in sicer "če se pojavi neka priložnost, recimo na trgih severne Italije, Avstrije, ne bomo gledali stran." To so namreč trgi, kjer Petrol nima svoje maloprodaje. Ohlajanje gospodarstva pa se že čuti, pravi Berger: "Beležimo približno deset odstotkov manjši odjem pri obstoječih kupcih." 

Veliko izkušenj imate iz IKT panoge, kako boste te izkušnje uporabili kot predsednik uprave trgovca z energenti?

Kar nekaj časa svoje kariere sem preživel v IKT industriji, skoraj 20 let na različnih mestih. Zadnjih 15 let kot predsednik uprave družbe S&T Slovenija, potem kot glavni direktor družbe S&T Iskratel. V vsem tem obdobju je bil tudi eden od glavnih izzivov digitalizacija.

Skupina Petrol, tako kot vsaka družba ima neke svoje procese, že obstoječe sisteme ter svoja pravila poslovanja. Digitalizacija pa spremlja družbo na vsakem koraku. Moramo se zavedati, da ko govorimo o digitalizaciji, ne govorimo o ničemer drugem kot o spreminjanju procesov, o postavljanju kupca v središče vseh aktivnosti ter optimiziranju procesov in zaposlenih okoli kupca. To potem podpreš s tehnologijo in temu se reče digitalizacija.

Razvoj umetne inteligence je bil v zadnjem letu kar hiter. Ste mogoče razmišljali, da bi uporabili to tehnologijo pri digitalizaciji Petrola? 

Seveda. Umetna inteligenca je kljub različnim mišljenjem o končni verziji ali pa uporabnosti v fazi razvoja in v tem trenutku je lahko absolutno pripomoček pri poslovanju neke družbe. Tudi v Petrolu na nekih delih uvajamo umetno inteligenco. Začeli smo najprej strukturirano uvajati umetno inteligenco s sprejemom pravilnika o uporabi umetne inteligence.

Uvajamo jo denimo pri pisanju kakšne kode, pri odgovarjanju na elektronska sporočila v klicnem centru, kjer je večje število ponavljajočih se aktivnosti. Skozi veliko število dogodkov se gradi baza znanja. Tam lahko umetna inteligenca zelo uspešno nadomešča ljudi. Ampak vse to ni prepuščeno zgolj umetni inteligenci.

Zdi se, da vam je nekdanja predsednica uprave Nada Drobne Popović pustila podjetje v relativno dobri kondiciji. Kako gledate na celotno poslovanje, ki vam je bilo prepuščeno ob prevzemu mandata?

Poslovanje Petrola ocenjujem kot stabilno, dobro, tudi pri doseganju načrtov, tako devetmesečnih kot letnih, se vrtimo okoli planskih številk oziroma smo celo malo nad načrti.

Kljub temu, da se še vedno soočamo z negotovimi razmerami v geopolitiki kot tudi z različnimi regulatornimi ukrepi, ocenjujem, da bomo leto končali v redu in gremo optimistično naprej.

Nekdanji član uprave za finance Matija Bitenc je novembra lani povedal: "Petrol je na trgu dobrih 75 let, do leta 2020 je zrasel na normalizirani EBITDA do dobrih 185 milijonov evrov. V petih letih pa dejansko želimo podvojiti ta obseg poslovanja. Ta cilj je zelo ambiciozen." Vidite ta optimizem tudi vi? Menite, da bi lahko geopolitična trenja preprečijo dosego teh načrtov?

Ambicioznost je potrebna, nujna in je prav, da smo ambiciozni tako uprava kot vsi zaposleni takšne družbe. Načrtovani EBITDA za leto 2024 je 304,6 milijona evrov. Začenjamo pripravo nove strategije za naslednje petletno obdobje 2025-2030 in ta bo dala jasne odgovore, kakšni cilji so realni.

Kako gledate na elektrifikacijo? Predstavljeni so bili zelo ambiciozni načrti glede tega na ravni EU. Do leta 2035 naj bi bila elektrifikacija voznega parka v polnem zamahu. Številni strokovnjaki menijo, da so bili ti načrti zastavljeni preveč ambiciozno.

Odkar se govori o trendu elektrifikacije, vidimo, da se ta krivulja, ki ostaja ista glede povečevanja števila električnih avtomobilov, iz leta v leto pomika po abscisni osi proti prihodnosti. Moramo si tudi priznati, da sistem ni sposoben vzdrževati, napajati, poganjati 90 odstotkov avtomobilov na elektriko.

Mislim, da trenutna statistika kaže, da je osem odstotkov električnih avtomobilov pri nas.

Smo kar na repu med razvitejšimi državami Evropske unije. Največ je tega v Skandinaviji in na Norveškem. Ampak še vedno to je moje prepričanje - elektrifikacija je prava smer, časovni okvir pa menim, da je preambiciozno zastavljen.

Morda Petrolu ustreza, da je proces elektrifikacije bolj upočasnjen. Konec koncev ste trgovec, ki se ukvarja s prodajo naftnih derivatov. 

Na eni strani se moramo zavedati, da zelena tranzicija, kjer je tudi e-mobilnost, se bo zgodila. Gre v pravo smer. Ne bo pa se zgodila tako hitro. Prepričan sem, da bo še nekaj časa naša osrednja dejavnost, ki je prodaja naftnih derivatov tista, ki bo ustvarjala dobršen del prihodkov Petrola, pa tudi dobička. Je pa to del, kjer je treba povečati operativno učinkovitost, medtem ko glavnino investicij vedno bolj usmerjamo v energetsko tranzicijo. Za električne avte smo pripravljeni, bi pa težko komentiral, ali nam gre to na roke ali ne.

Predsednik nadzornega sveta Janez Žlak je ob napovedi sporazumne prekinitve sodelovanja z Nado Drobne Popović povedal, da Petrol potrebuje nov zagon, moč, energijo in voljo. Česa ste se kot novi predsednik uprave najprej lotili?

Mogoče, pa to niti ni povezano s Petrolom, mislim, da bi moral vrstni red aktivnosti biti povsod enak, ko nastopi neka uprava, predsednik uprave, mandat. Najprej pogovor in spoznavanje z najožjimi sodelavci, nato širšimi sodelavci, predstavitev vsem sodelavcem, strankam, obisk najpomembnejših strank. In potem se lotiti procesov, strategije, imeti nekaj hitrih zmag. Pokazati sodelavcem, da če ne bomo delovali kot ekipa in delili iste vrednote, ne bomo mogli uspeti. In to se mi zdi najpomembnejše.

V zadnjih letih je imel Petrol kar nekaj izzivov, predvsem vezano na regulacijo cen in marž, ki so vam povzročile tudi poslovno škodo. Kaj se dogaja s tožbo države? Nazadnje je bila novica, da je vlada ustavnemu sodišču predlagala, da vaš predlog zavrže.

Ne gre za tožbo. Gre za ustavno presojo, če govorimo o zadnji uredbi vlade, in sicer o znižanju marže na bencin in dizel. Skušamo zaščititi poslovanje Petrola. Glede na to, da mislimo, da je ukrep znižanja marže nesorazmeren, da ni potreben, da je arbitraren, smo vložili ustavno presojo, na katero je vlada odgovorila s svojimi argumenti. Nato smo mi odgovorili s svojimi argumenti. Na nek način temu tudi analiza ekonomske fakultete pritrjuje. Zdaj čakamo, kaj bo odredilo ustavno sodišče.

Ste se kot novi predsednik uprave Petrola že srečali s predsednikom vlade?

Ne še. Poslal sem prošnjo za sestanek. Premier si bo vzel čas, ko najde termin.

Vlada ima sicer ta hip polne roke dela. Ste se morda srečali z ministri? Ministrom za gospodarstvo, za finance, energetiko?

Ministri so polno zasedeni in prizadevamo si za odprt dialog. Prizadevamo si tudi za skupne rešitve. Konec koncev uredba, kot je ta o znižanju marže, pomeni tudi omejevanje investicijskega potenciala družbe, kot je Petrol. Na drugi strani to pomeni tudi omejevanje investicij za zelen prehod, kar pa ni samo v korist Petrola, ampak celotne družbe. Stvari so povezane in verjamem, da bomo našli rešitev.

Koliko sredstev ste načrtovali za naložbene aktivnosti letos?

Pripravljamo novo strategijo, ampak za letos lahko povemo, da se kljub uredbi o znižanju marže, zavedamo nujnosti zelenega prehoda, in približno 44 odstotkov vseh investicij namenjamo prav temu. Investirali bomo po načrtu 130 milijonov.

Te investicije vključujejo tudi investicije v regiji?

Če gledamo regijo, na eni strani iščemo prostor za rast, na drugi strani se zavedamo tudi regulatornih okvirjev in tveganj. Predvsem vlagamo v obnovljive vire energije in bomo še vlagali na Hrvaškem in v Srbiji. Drugače pa gre dobršen del teh investicij tudi za zagotavljanje učinkovitega tekočega poslovanja, kar pomeni obnove in popravila prodajnih mest.

Vidite v bližnji prihodnosti mogoče kakšen potencial za prevzem?

Seveda za prevzeme smo vedno odprti. Spremljamo stvari po regiji. Če pride do priložnosti, se odzovemo. Če omenim spremembo glede na dosedanjo strategijo, če se denimo pojavi neka priložnost, recimo na trgih severne Italije, Avstrije, ne bomo gledali stran.

Nekdanja uprava je vedno izpostavljala usmeritev proti Zahodnemu Balkanu.

Seveda, to so naši ključni trgi, predvsem tam, kjer imamo maloprodajno mrežo močno. Ampak govorimo tudi o trgih, kjer trenutno nimamo maloprodajne mreže.

Omenili ste že geopolitična trenja. V zadnjih letih se je zelo veliko dogajalo, zdaj imamo novo žarišče na Bližnjem vzhodu. Kako se sooča Petrol z vsemi temi tveganji? Direktorji svetovnih podjetij globalnih podjetij so opozorili, da prav geopolitika predstavlja eno največjih tveganj letos za podjetja.

S tem bi se lahko strinjali. Predvsem glede na volatilnost cen energentov, posledično tudi mogoče zanesljivo oskrbo. Mi poskušamo diverzificirati vire, potem investiramo v obnovljive vire energije, v svojo proizvodnjo. Tako da dobršen del poslovanja, ki se nanaša recimo na surovine ali pa blago, ki je lahko predmet geopolitičnih trenj, poskušamo na nek način optimizirati, stabilizirati. Aktivno spremljamo dogajanje. Verjamem, da bomo kljub vsem negotovostim, sposobni zagotavljati oskrbo in, da bomo še vedno delovali v smeri zavez zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv in k premiku v obnovljive vire, zeleno tranzicijo.

Je Petrol kakor koli čutili težave v Rdečem morju oziroma Bližnjem vzhodu?

V tem trenutku nabava naftnih derivatov poteka nemoteno. Sueški prekop je namreč še vedno odprt, zato veliko tovora v Sredozemlje še vedno prihaja tudi iz Rdečega morja.

Zaradi varnostnih težav pri prehodu Rdečega morja so nekateri ladjarji že preusmerili svoje ladje po daljši poti okrog Rta dobrega upanja. To pomeni tudi okrog 20 dni daljšo plovbo in s tem kasnejše dobave. V Sredozemlju se to trenutno rezultira predvsem v povišanju cen, dobave pa večinoma potekajo iz sredozemskih rafinerij in terminalov.

Kako vidite trg plina v letos, naslednje leto? 

Napovedi so vedno nehvaležne, zlasti takrat ko se približujemo nekemu obdobju, ko se nabavljajo količine. Ampak mislim, da tako šokantnim situacijam, kot smo jih imeli v zadnjih nekaj letih, vsaj upam, da ne bomo več priča.

Veliko se je govorilo o recesiji, številna podjetja imajo težave z naročili. Morda čutite ohlajanje? Se morda to odraža pri plačilni nedisciplini strank?

Preko plačilne discipline tega ne čutimo, glede na to, da imamo tudi dober sistem zavarovanja in limitov za posamezne kupce. Se pa to čuti pri odjemu, in sicer odjemu energentov in elektrike, kjer so ti odjemi začeli upadati. Beležimo približno deset odstotkov manjši odjem pri obstoječih kupcih. To je seveda posledica ohlajanja in predvsem posledica razmer v Nemčiji.

Se vam bo poznalo tudi poslovanju?

To se pozna količinsko v prihodkovnem delu, ampak to je le v enem delu energentov, na drugi strani še vedno ambiciozno načrtujemo povečevanje prodajnih količin, predvsem na naftnih derivatih in pa povečanje prihodkov iz energetskih rešitev.

Pravite, da boste povečali prodane količine iz naftnih derivatov. Kako?

Enostavno z večjimi prodanimi količinami skozi veleprodajni kanal. To pomeni predvsem na Hrvaškem, pa tudi na trgih, kjer nimamo svoje maloprodajne mreže. Tukaj mislim predvsem trge Avstrije, Madžarske, Slovaške, Ukrajine. Smo bolj ambiciozno zastavili te cilje, ker je to tudi en delček, kjer je prostor za rast.

Kje vidite prostor za stroškovno optimizacijo, ki ste jo napovedali v načrtu za 2024?

Na eni strani se moramo zavedati, da stroški dela rastejo. Čutiti je velik vpliv povišane inflacije in vse višje minimalne plače. Smo trgovska panoga. Z optimizacijo procesov ter bolj preprostimi procesi, z mogoče boljšim upravljanjem in z digitalizacijo, bomo skušali zmanjšati te inflacijske pritiske na stroške.

Inflacija se počasi umirja. Načrt je, da bo do leta 2026 dvoodstotna. Kako gledate na napovedi vseh teh institucij?

Menim, da se bo inflacija umirila. Na nek način se mora, ker sistem z visoko inflacijo je nevzdržen. Seveda sama povišana inflacija sproža neka pričakovanja glede samih plačnih modelov, pa tudi glede storitev, ki jih vsaka družba potrebuje in jih kupuje. Vse to vodi v neko spiralo, ki jo je težko ustaviti. Družba, kot je Petrol vseh teh povečanih pritiskov ali višjih cen ne more prevaliti na kupca. Delno mogoče lahko, delno pa to pravzaprav absorbira skozi optimizacijo poslovanja, nabavnih poti, logistike in tako naprej.

Na trgu dela se bije krvava bitka za praktično vsakega delavca. Minimalna plača se dviguje. Rekli ste, da ste trgovsko podjetje. Kako to čutite pri zaposlovanju?

Zavedamo se, da je težko dobiti dobre zaposlene. Mi se trudimo na različne načine, ampak dejstvo je, da ljudi primanjkuje. V skupini Petrol imam približno 200 odprtih pozicij, kjer iščemo nove sodelavce in se soočamo z izzivi, tako kot tudi druge družbe na trgu. Verjamem pa, da se bo ta situacija obrnila.

Navkljub neugodni demografiji?

Navkljub neugodni demografiji preprosto iz razloga ohlajanja, ki prihaja. Kljub temu, da se za Slovenijo napoveduje gospodarska rast, drugo leto nekje 1,8 in 2,8 odstotka, odvisno od tega, kdo napoveduje. Mislim, da se bo pritisk na trgu dela pravzaprav začel zmanjševati. 

 

 

Napoveduje se, da bo Evropska centralna banka (ECB) rezala ključne obrestne mere šele v sredini tega leta. Kako povišane obrestne mere vplivajo na vaše poslovanje? 

Relativno visoke obrestne mere vplivajo na Petrol na kapitalsko intenzivnem delu. Na dolgoročne projekte. Ampak skušamo kot pri vsaki stvari biti agilni in vzeti v obzir vse okoliščine, analize, kaj se bo dogajalo, predvidevanja, modele in se pač odzvati. Zdaj očitno strah pred inflacijo popušča.

Številna večja podjetja se v procesu digitalizacije, avtomatizacije, robotizacije odločajo za prevzemanje nekih rešitev, ki so že razvite in so jih morda razvili morda v kakšnem startupu. Spremljate dogajanje na tem področju? 

Kot sva se pogovarjala prej, sem 20 let delal v IKT industriji in na nek način poznam startup sceno oziroma imam neko svoje razmišljanje okoli tega. Na startup podjetja gledam kot neke razvojne oddelke, ki so izven nekih večjih rigidnih sistemov, z večjo fleksibilnostjo, z nekim drugačnim potencialom in pristopom ljudi ali pa razvojnikov, ki tam delajo.

Da startup pride do recimo neke ravni, kjer ga bi neka družba, kot je Petrol, kupila mora miniti kar nekaj časa oziroma mora priti do recimo že neke monetizacije. Da bi startup kupovali kot zametek neke ideje ali pa tudi že razvito idejo pa potem umestili v skupino, kot je Petrol, bi izgubil ta naboj in kljub Petrolovi moči potem recimo za skalabilnost tega, ne bi bili uspešni. Tako da spremljamo, gledamo. Je pa tako kot pravzaprav z ostalimi akvizicijami, če se pojavi priložnost, takrat to ovrednotimo.

MBills je bil en takšen Petrolov primer.

Na nek način, da, čeprav mBills je imel svoj produkt, svojo pot, svoje stranke. Ampak da, mogoče lahko potegneva neko vzporednico.

MBills še vedno ostaja del Petrola.

Pripravljamo strategijo okoli mBillsa in na podlagi te se bomo odločili, kako naprej.

Kdaj bo razkrita ta strategija?

Predvidoma v drugem četrtletju.

Delničarje ponavadi najbolj zanima dividenda. Lanska je bila 1,5 evra bruto na delnico. Ostaja dividendna politika nespremenjena?

Po strategiji, ki je veljavna do leta 2025, imamo zapisano, da gre 50 odstotkov čistega poslovnega izida za izplačilo dividend, seveda ob upoštevanju doseženih drugih kazalnikov poslovanja in okoliščin. Kolikšna bo dejanska dividenda, odločajo delničarji na skupščini.

Ste tudi vi lastnik delnic Petrola?

Sem ponosni lastnik delnic Petrola. V zadnjem prostem oknu smo se kot uprava odločili, da kupimo delnice Petrola. To je bilo v oktobru lani. S tem izkazujemo neko zavezo družbi, pa tudi to, da verjameš v družbo, ki jo vodiš, in si prepričan, da bo uspešna ter da bo cena delnice rasla.

Investirate mogoče tudi v kakšna druga slovenska podjetja?

Imel sem nekaj investicij, a sem se moral iz njih umakniti, ker sem šel v eno večjo nepremičninsko investicijo. Sicer pa imam še opcije neke avstrijske družbe. To ostaja še iz prejšnjih časov moje kariere.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar