Ivo Boscarol o vlaganju kot hobiju: 'Uživam v tem, kar delam'

Dve leti po prodaji Pipistrela, ki ga je gradil desetletja, besede in načrti poslovneža Iva Boscarola pogosto odmevajo v medijih. Uspešni podjetnik je kupnino enega od paradnih konjev slovenskega gospodarstva razdelil v tri naložbene stebre, prek katerih skupaj s hčerko Tajo Boscarol v družinskem podjetju Boscarol upravlja 300 milijonov evrov.

Njegove naložbe so razdeljene v tri stebre: nepremičnine, finančni instrumenti in zagonska podjetja. Na intervju je v uredništvo Bloomberg Adria prišel naravnost s sestanka v enem od podjetij, ki ga je nedavno kontaktiralo. Od prodaje Pipistrela namreč prejme na teden približno 10 elektronskih sporočil od podjetij, ki želijo njegovo investicijsko podporo.

V intervjuju je govoril o vseh trenutnih projektih, o načrtih za prihodnja vlaganja in idejah o povezovanju slovenske obrabne industrije, pa tudi o tem, kako se je med njegovimi investicijami znašlo vino. Dotaknil se je tudi Galaksije in Odisejade ter načel, zaradi katerih je pripravljen iti tudi do evropskega sodišča.

Če je pred leti v intervjuju za N1 povedal, da najboljše podjetniške zgodbe zrastejo iz konjičkov, danes pravi, da je prav vlaganje postalo njegov konjiček in da uživa v tem, kar dela. O upokojitvi ne razmišlja. "Veste, v kakšnem stanju so naše javne finance. Delati bomo morali, dokler lahko, in zakaj ne bi."

Trije naložbeni stebri: nepremičnine najbolj klasična naložba

Eden najbolj tradicionalnih naložbenih stebrov Boscarola so nepremičnine. Decembra 2023 je razburil gradbince in del stroke z napovedjo gradnje Galaksije, kjer načrtuje gradnjo tisoč stanovanj po tržni ceni tri tisoč evrov za kvadratni meter.

Čeprav nekateri poznavalci trga menijo, da bi lahko s tem celo zamajal nepremičninski trg, sam pravi, da se to ne bo zgodilo. Ob tem še vedno vztraja, da bo cena takšna, kot jo je napovedal. "Ljudje dvomijo o skoraj vsem, kar počnem. A ko to naredim, pozabijo, da so nekoč dvomili. Pri električnem letalu je bilo enako," na dvome odgovarja Boscarol, pri tem pa navaja tudi primere gradnje v Avstriji in dodaja, da so cene nepremičnin v Ljubljani precenjene.

"Nekaj se tukaj dela drugače. In kaj se dejansko dela drugače? Ali investitorji ne delajo s svojim denarjem in morajo ceno dvigniti za 15 odstotkov zaradi financiranja, ali kupujejo zemljišča, ki so predraga, ali pa plačujejo posrednike. Mi imamo to prednost, da bomo lahko gradili s svojim denarjem in svojo ekipo. Če bo treba, bomo ustanovili tudi gradbeno podjetje," pojasnjuje. Po njegovih besedah bi lahko Galaksija stala v naslednjih treh do petih letih, če bodo letos izpolnjeni vsi projektni pogoji in dokumentacija.

Bloomberg Adria

 

Drugače je z drugim Boscarolovim projektom, ki nasproti bodoče Galaksije dobiva končno podobo. Odisejada (nekdanji Kolosej) bo po Boscarolovih besedah postala vesolje vsebin, vse v njej bo v znamenju številke 12: imela bo 12 dvoran in vsebin, odprta bo najmanj 12 ur na dan, logotip bo oblikovan tako, da bo odražal številko 12. In zakaj število 12? "Ker nam je všeč, je magično število," pojasnjuje sogovornik.

Kot pravi Boscarol, v nekdanjem Koloseju ustvarjajo tudi poseben prostor za prireditve: "Odločili smo se, da zapremo veliko odprtino, ki je bila na sredini, kjer so bile stopnice, in pridobimo prostor za prireditve. Gradimo velik oder z največjim zaslonom v državi, ob strani velike tribune. To bo amfiteater za dodatnih tri tisoč obiskovalcev za posebne dogodke."

Zagonska podjetja

V javnosti močno odmevajo Boscarolova vlaganja v zagonska podjetja. Slovi kot podpornik podjetništva, saj s svojim imenom in zvezami, ki jih je ustvaril, podjetjem odpira vrata na tuje trge.

"Moji startupi imajo prednost izkušenj in znanja, ki jih prinašam iz Pipistrela. Naši zastopniki, ki Pipistrel prodajajo v 150 državah, nimajo konkurenčne klavzule, da ne bi mogli prodajati tudi drugih stvari," pojasnjuje Boscarol. Sam intenzivno vlaga v zagonska podjetja in prav vsem svojim startupom napoveduje svetlo prihodnost, saj vanje ne vstopa, da bi plemenitil denar, ampak ker ga pritegnejo zgodbe in izdelki.

Ena takšnih naložb je v podjetje Bike Guard, ki je pred kratkim na trg poslalo brisalce za motoristične čelade Bike Guard. Tržijo jih v ZDA, na Madžarskem, Slovaškem, v dogovorih je zastopstvo v Urugvaju.

Nabor podjetij oziroma industrij, v katere vlaga, sicer na zunaj deluje precej predvidljivo, saj se drži vlagateljskih trendov iz tujine, na katere prisegajo tudi znana imena, kot so Jeff Bezos, Bill Gates, Leonardo DiCaprio: farmacija, medicina, obramba, biotehnologija …

Odmevno pa je bilo tudi njegovo sodelovanje s podjetjem Tech4meat, ki razvija meso iz matičnih celic.

"Če se malo dotaknem tega, koliko razburjam slovensko javnost. Slovenci smo zelo tradicionalni in čuvamo svoje vrtičke. Zelo težko sprejemamo novosti. Imam težavo, da se učim zgodovino 20 let vnaprej. Ampak vse, kar najavim, se dejansko zgodi," odgovarja Boscarol.

Laboratorij podjetja že deluje, konec pomladi naj bi začeli gradnjo novih prostorov v Ajdovščini, ki bodo zgrajeni do konca prihodnjega leta, če bo vse potekalo po načrtih. Boscarol predvideva, da bi lahko prve izdelke za trg imeli v naslednjih štirih ali petih letih. Pri razvoju pa pričakuje tudi povezovanje z drugimi podjetji s tega področja.

Več o razvoju mesa iz matičnih celic smo govorili z nizozemskim podjetjem Mosa Meats.

Povezovanje v obrambni grozd

Čeprav ime Iva Boscarola najdemo v lastniških strukturah podjetij, ki razvijajo supe, pametne ptičje hišice in celo starajo vino pod morjem, največ upov (še vedno) polaga v podjetje Timtec Defense, ki razvija brezpilotnike. Že letos bo na trgu produkt za nadzor iz zraka.

Bloomberg Adria

 

Med njegovimi zadnjimi investicijami je podjetje C-Astral, v katero je – kot odgovarja v intervjuju – vložil manjšo vsoto, a namerava svojo naložbo povečati. Velike priložnosti vidi na področju obrambne industrije: "Pripravljam se na vstop v druga podjetja, da bi povezal slovensko obrambno industrijo, ki ima zelo velik potencial. Lahko naredimo obrambni proizvodni ali industrijski grozd, ki bi ga vsaka resna država morala imeti," meni Boscarol.

Kršenje človekovih pravic ali princip?

Medijsko pozornost je v minulih mesecih prejela tudi Boscarolova vloga za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki dovoljujejo ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni družbi z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece ali največ štiri na leto.

Boscarol to razume kot poseg v njegove človekove pravice. Med drugim pravi, da ga omejujejo pri vlaganju, saj "imajo zagonska podjetja, ki dajo kaj nase, tudi v predstavitvi napisano, kdo so lastniki, kdo so svetovalci in tako naprej".

"Če stoji za podjetjem nekdo z imenom in priimkom, ki v svetu nekaj pomeni ‒ in v tem trenutku jaz nekaj pomenim ‒ to daje kredibilnost tudi produktom, idejam in tako naprej," pojasnjuje Boscarol. A dejstvo je, da bi podoben učinek lahko dosegel tudi s podjetjem, ki nosi njegovo ime (mimogrede, ga že: Boscarol).

Boscarol na to odgovarja, da želi imeti pravico, da ljudem pomaga kot Ivo Boscarol, ne kot družba, in dodaja, da gre tudi za princip. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar