Šefinja Petrola: 'Glede zelenega prehoda smo konservativnejši od države'

"V zadnjih dveh letih smo približno za sto milijonov zmanjšali investicije in tega ne bo mogoče nadomestiti v obdobju do leta 2025," je v intervjuju poudarila Nada Drobne Popović, prva dama trgovca z energenti Petrol. Državo zato opozarjajo, da zeleni prehod ni skladen z nacionalnim okvirom. "Treba bo temeljito razmisliti, ali so ukrepi po regulacijah sploh smiselni, ali je res potreba po tem, da se potem investicije zamikajo," se sprašuje.

Preverili smo tudi, kako se Petrol pripravlja na ohlajanje gospodarstva in ali to že čutijo, pa tudi zakaj člani uprave ne kupujejo delnic družbe, ki jo vodijo, po zgledu uprav drugih slovenskih blue chipov.

Prvi del intervjuja, v katerem smo se pogovarjali o poslovnih rezultatih, negotovosti glede solidarnostnega davka, tožbah države in ruskega Gazproma, lahko preberete v članku z naslovom Šefinja Petrola: 'Poslovanje se počasi normalizira'.

STA

 

Kako je s prevzemnimi aktivnostmi Petrola?

Kar se tiče investicij, smo si v strategiji, ki je sprejeta do leta 2025, zastavili rast po posameznih področjih. Zelo smo ambiciozni v segmentu zelenega energetskega prehoda. Za zeleni prehod smo namenili 35 odstotkov vseh naložb. To so investicije v obnovljive vire. Ravno zdaj zaključujemo tri sončne elektrarne z močjo 22 megavatov na Hrvaškem. V tem trenutku so to največje sončne elektrarne v regiji, ki so bile zgrajene. Drugi takšen večji projekt je Petrol Green.

Zelo veliko smo letos investirali tudi v obnovo prodajnih mest. Na Hrvaškem smo jih obnovili 10. Govorimo o zgodovinskih številkah tudi za Petrol, še nikoli ni bilo toliko rekonstrukcij. V Sloveniji teče rekonstrukcija Barje – sever in jug, ki bosta odprta do konca leta. To bosta največji prodajni mesti. Zelo lepi, sodobni. Velik poudarek bo tudi na kulinariki. Na Hrvaškem smo jih odprli že devet.

V naslednjih 10 letih se predvideva pospešena elektrifikacija voznega parka. Ste upoštevali tudi to pri obnavljanju prodajnih mest in kako?

Vse to je bilo upoštevano pri prenovi. Nekaj je, kar vidimo nad površino, in nekaj je infrastrukture spodaj. Na Barju smo predvideli vse energente prihodnosti, tako da je črpalka že ustrezno umeščena in se bodo energenti po potrebi dodajali. Nastavki so ustrezno pripravljeni za ultrahitre polnilnice. Ni treba vsega takoj postaviti. Vse skupaj je odvisno od potreb. Predvideli smo tudi prostor za energente, ki bodo verjetno tudi atraktivni in zanimivi, od vodika naprej. Spremljamo trende, izdelan imamo lasten model mobilnosti in iz tega znamo približno napovedati, kakšne bodo potrebe in temu primerno ustrezno načrtovati investicije.

In kakšne bodo potrebe po energentih v prihodnosti?

Glede vrste prometa ima Petrol izdelan predikativni model, ki napoveduje prometne tokove. Za vsako lokacijo v Sloveniji in na Hrvaškem napovedujemo promet po tipu in dolžini potovanja. Hkrati smo izdelali tudi interni scenarij tranzicije pogonske energije za oba ključna trga. Pripravljamo se predvsem na elektrifikacijo osebnega prometa ter z nekoliko zakasnitve lahkega tovornega prometa. Pripravljamo pa se tudi na vodik, ki ga vidimo predvsem v težkem tovornem prometu; ta tranzicija se bo začela po letu 2035. Glede uporabe elektrike v prometu je naša napoved za naslednjih 10 let konservativnejša od nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Model bomo redno osveževali na podlagi realizacije in drugih sprememb v okolju.

Vrnimo se na prevzeme. Imate kakšne prevzemne tarče?

Gledamo v skladu s strategijo in širitvijo, tako da v tem trenutku ni nobene takšne tarče na seznamu, da bi bili že zelo daleč, da bi lahko rekli, da smo v postopku. Tarče pa ves čas gledamo.

Imate kar 83 odstotkov dolgoročnih finančnih obveznosti, ki imajo variabilno obrestno mero. Vaš neto dolg je 500 milijonov evrov, vsaka odstotna točka spremembe bi za vas pomenila dodatnih pet milijonov evrov.

Drži. Smo zavarovani pred obrestnim tveganjem. Petrol nima odprtih obrestnih mer. Kar se tiče finančnega dolga, tako kot smo nekako napovedali do konca leta, če realiziramo plan, se vrnemo v zelo stabilno finančno okolje.

Ste razmišljali o izdaji obveznic? NLB je nedavno izdal zeleno obveznico – ste tudi vi razmišljali o tem?

To ni na mizi. Naš neto dolg je na načrtovani ravni glede na EBITDA.  

V petletni strategiji je bilo predvidenih 700 milijonov evrov investicij, 35 odstotkov tega so investicije v zeleni prehod. Lani smo investicije zmanjšali na polovico od predvidenega zneska. Tudi letos smo morali investicije zmanjšati, saj je bilo treba zagotoviti denarni tok, da smo v obdobju negativne intervencije preživeli. Zahtevek do države je bil izdan, kdaj bo rešen, ne vemo, ampak Petrol je leto oddelal in preživel.

Smo pa v dveh letih približno za sto milijonov zmanjšali investicije in tega ne bo mogoče nadomestiti v obdobju do leta 2025. Zagotovo se nam del zamika in smo zato počasnejši. To je tisto, na kar opozarjamo tudi državo v tem zelenem prehodu, da ni skladen z nacionalnim okvirom. Zato je treba temeljito razmisliti, ali so taki ukrepi po regulacijah sploh smiselni, širše, družbeno koristno ali je res potreba po tem, da se potem investicije zamikajo.

Kaj je bil glavni razlog za pridobitev ocene ESG? In kakšen je vaš dolgoročni cilj glede tega?

Na to oceno smo zelo ponosni. Ocena ESG je tudi v strošku financiranja zelo pomembna kategorija, zato smo tudi šli v to ocenjevanje.

Za koliko pa bi vam ocena ESG lahko znižala strošek financiranja? Imate okvirno oceno?

Ta ocena ne obstaja, pomeni pa, da imaš odprte dobre vire.

Poleg tega pa kot družba zasledujemo trajnostni cilj. Eno so cilji znižanja CO2 odtisa in izpustov, ki jih kot družba proizvajamo. V tem delu smo zelo ambiciozni. Kot podjetje smo zelo veliko naredili. Zdaj vemo, kakšno bonitetno oceno imamo in od tu naprej imamo jasne kazalnike uspešnosti (KPI). Kot družba želimo biti boljši. Zdaj imamo ogledalo zunanje resne institucije.

Veliko delate na obnovljivih virih energije na Hrvaškem, kako pa je v Sloveniji?

V smislu razvoja projektov smo aktivni tudi v Sloveniji. Projekti terjajo svoj čas, da jih ustrezno umestimo v prostor, ne samo pri nas, temveč tudi na Hrvaškem. Nikjer se ne zgodi nič čez noč. Hrvaška je imela strategijo definirano, vedelo se je, kam lahko umeščamo te projekte, zato imamo tudi tam kar nekaj proizvodnje. Petrol ima vso proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. V Sloveniji imamo tudi kar nekaj razvojnih projektov v različnih fazah. Tudi projekt Petrol Green je pravzaprav proizvodnja elektrike. Skupaj gre za 5,25 megavata, kar ni majhna proizvodnja. Gledamo pa tudi projekt vetra v Sloveniji. Je pa res, da so z vidika okoljskih umestitev to zelo zahtevni postopki. Terjajo zelo veliko udeležencev v procesu, da se strinjajo, in zelo dolgo trajajo postopki, da pridemo do dovoljenj.

Obljube so, da bi se morali postopki pospešiti. Kar je tudi posledica poplav. Sem optimistična. Narava nam je pokazala, da je treba umeščati stvari v prostor po pameti in da je treba biti pri tem marsikje hitrejši.

Petrol

 

Nekateri vodilni kazalniki že kažejo na ohlajanje gospodarstva. Ali ste to že zaznali, mogoče pri večjih poslovnih uporabnikih? Kakšna je plačilna sposobnost, pričakujete v prihodnjem letu ali dveh več stečajev, prisilnih poravnav?

Vidimo, da se v Nemčiji gospodarstvo res ohlaja. Tudi sami v enem delu to že čutimo, in sicer v segmentu B2B (podjetje podjetju). Tudi lani je bila poraba energentov v določenem delu industrije nižja.

Že od covida smo veliko pozornosti namenili plačilni disciplini. Trenutno nimamo težav s slabimi terjatvami in ni večje izpostavljenosti, so pa terjatve tudi ustrezno zavarovane.

Člani uprav Petrola niso lastniki delnic Petrola. Zakaj ne investirate v delnice družbe, ki jo vodite?

Iz privatizacije imam 20 delnic Petrola. Težava je v tem, da smo stalno v nekem tihem obdobju, ko velja prepoved kupovanja delnic. Glede tega smo res previdni. Ne gre za nezaupanje uprave v podjetje. Kot uprava smo se zavezali, da bomo delnice kupovali. Smo pa zelo previdni, kdaj je sploh pravo obdobje, da ne bi potem imeli težav mi osebno, kot tudi podjetje. Naše strokovne službe so bolj previdne, tudi zaradi izkušnje iz preteklosti. Nekateri nekdanji člani uprav so bili potem leta na sodiščih zaradi teh nakupov.

Verjamem pa, da je nakup delnic podjetja, ki ga vodimo, edina prava pot. Če kdo mora verjeti v uspešnost podjetja, mora biti to menedžment.

(Tožilstvo je nekdanjemu predsedniku uprave Marku Kryžanowskemu leta 2008 očitalo zlorabo notranjih informacij. Leta 2021 je bil na tretjem sojenju oproščen.) 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar