Jana Krapež Trošt, Bia Separations: 'Vseh sinergij še nismo uresničili'

Farmacevtsko podjetje BIA Separations iz Ajdovščine, ki razvija izdelke za čiščenje in analizo velikih biomolekul, ki se uporabljajo v cepivih, je od jeseni 2020 del nemške skupine Sartorius. Pred praznovanjem 25-letnice obstoja ajdovskega paradnega konja smo se o poslovanju in prihodnjih načrtih podjetja, ki je leta 2019 postavilo mejnik s sorazvojem genskega zdravila Zolgensma za zdravljenje dojenčkov s spinalno mišično atrofijo, pogovarjali z izvršno direktorico Jano Krapež Trošt.

Pravi, da se podjetje po pandemiji sooča z upadom povpraševanja s strani kupcev, kar sami čutijo kot zastoj v pričakovani rasti prodaje. "Večina naših kupcev je manjših podjetij, ki so odvisna od financiranja, ki ga dobijo na trgu. Veliko projektov je zato začasno ustavljenih in to je razlog, zakaj še ni prišlo do takega poskoka naše prodaje, ki smo ga pričakovali," oriše akutalne izzive posla.

Podjetje ima velike načrte, saj so pred nedavnim odprli nove, 9 milijonov evrov vredne, poslovne prostore in predstavili načrte za gradnjo biotehnološkega kampusa. Družba, ki zaposluje okoli 230 ljudi, se je po našem pogovoru z direktorico na naslovnicah medijev znašla v povezavi s sumi o nečednostih pri prodaji deleža ajdovskega podjetja oziroma podjetja, ki je bil njen tedanji delni lastnik, s strani Slovenskega državnega holdinga (SDH). Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je namreč zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja prejšnji teden zoper SDH sprožil preiskavo.

V zvezi s tem smo se z vprašanji naknadno obrnili na vodstvo, vendar odziva pred objavo pogovora nismo prejeli.

 

 

Podjetje BIA Separations je v našem nedavnem pogovoru ajdovski župan Tadej Beočanin izpostavil kot eno izmed gonilnih sil gospodarskega razcveta občine. Kakšni so vaši razlogi za to, da ste umeščeni v Ajdovščino, kakšne so vaše izkušnje s poslovanjem v perifernem okolju?

Odločitev, da se vzpostavimo v Ajdovščini je bila sprejeta še pred mojim prihodom v podjetje. To je bilo koli 2008 oziroma 2009, ko so iskali možnost primernih parcel, pri čemer je bil aktiven takratni župan Marjan Poljšek. Ustanovitelj in direktor podjetja Aleš Štrancar je podjetje pred tem stacioniral v Ljubljani v tamkajšnjem tehnološkem parku, vendar ko je podjetje začele pridobivati partnerje, ki so zahtevali resnejše razširitve proizvodnih zmogljivosti, se je pojavila potreba po selitvi. V Ljubljani so bile vrednosti parcel visoke, medtem ko sta bili ugodnejši opciji v Ajdovščini in v Avstriji. Ker je bil direktor ajdovski domačin, je bila pri tem odločilna tudi njegova zelo jasna osebna preferenca. Hkrati pa ni želel podjetja preseliti iz Slovenije.

Selitev se je izvedla leta 2011 oziroma 2012, pri čemer se je sprva večina zaposlenih vozila iz Ljubljane, kasneje pa smo pridobivali v podjetje vse več lokalnega kadra. Do 2018 smo tako imeli povečini lokalne kadre, ob širitvi pa zadnja leta znova pridobivamo kadre od vsepovsod.

Ko že omenjate kadre, me zanima, kako se spoprijemate z izzivi rekordne zaposlenosti v Sloveniji? Imate težave pri iskanju kadrov?

Na srečo smo se temu trendu izognili oziroma smo ga prehiteli, saj smo največji porast zaposlenih beležili v obdobju od 2019 do 2022. Leta 2019 nas je bilo okoli 80, lani pa smo presegli 200 zaposlenih. Trenutno zato nimamo večjih kadrovskih potreb. Vendar načeloma kadre, ki so za nas zanimivi ali jih potrebujemo, tudi dobimo. Zavedati se je treba, da podjetij, ki jih na našem trgu smatramo za konkurente, tudi z vidika kadrov, ni veliko. Tukaj sta največja Lek in Krka, potem pa še kakšno manjše podjetje in nič več.

So pri vas zaposleni tudi strokovni kadri iz tujine? Ajdovski župan je namreč v pogovoru omenil, da je pritok tuje delovne sile v občini velik, tako da razmišljajo o prilagajanju šol in vrtcev novim razmeram.

Da, kadri prihajajo tudi iz tujine, pretežno sicer iz Hrvaške in Italije.

Kako jih privabite in zadržite, imate posebne načine nagrajevanja, morda shemo solastništva?

Solastništva ni, poskušamo jih nagraditi z ustrezno finančno kompenzacijo. Imeli so najvišji regres, božičnico, 13. plačo in ostale opcije, ki so delodajalcem na razpolago v okviru zakonodaje.

Kakšne so bile glavne spremembe po letu 2020, ko ste prešli pod okrilje Sartorius? Kakšno vlogo BIA Separations igra v tej grupaciji?

Glavni razlog, da je prejšnje vodstvo iskalo novega lastnika je bilo zavedanje, da naslednji velik korak v razvoju in rasti podjetja zahteva močnega mednarodnega partnerja. Sartorius ima razvejano prodajno mrežo in zato je bil primeren prevzemni partner. Če me vprašate, ali so se vse napovedi oziroma pričakovanja z vidika sinergij že uresničila, lahko rečem, da ne. Pričakovali smo denimo večje povečanje prodaje, kar pa ni krivda Sartoriusa, ampak gre za razmere na trgu.

V času covida je bilo povečanje prodaje veliko in kupci so si nakopičili znatne zaloge. Po koncu pandemije smo v fazi, ko partnerji te zaloge porabljajo in se ne odločajo za večje nove nakupe. K negativnim obetom pa svoje dodaja tudi geopolitična in makroekonomska situacija v svetu, vključno z vojno v Ukrajini in naraščajočo inflacijo.

Večina naših kupcev je manjših podjetij, ki so odvisna od financiranja, ki ga dobijo na trgu. Opažamo, da se je njihovo financiranje v zadnjem letu, letu in pol, opazno zmanjšalo. Veliko projektov je zato začasno ustavljenih in to je razlog, zakaj še ni prišlo do takega poskoka s stališča prodaje kot je bil pričakovan.

Kakšna pa je bila vaša prodaja v zadnjih letih, upoštevaje vpliva pandemije?

Leta 2020 smo imeli 24 milijonov prihodkov, 2021 med 54 in 57 milijonov in v 2022 slabih 30 milijonov. Rast torej je zaznavna, vendar je izrazito izražen vpliv pandemije, ki je neke vrste anomalija, saj skok ni posledica realizacije projektov.

Dobiček se je v tem obdobju povečeval do lani, zdaj pa se bo po pričakovanjih zmanjšal. Če seveda do konca leta ne bo prišlo do nekega večjega naročila, imamo pa tudi večje število zaposlenih, ki so naš največji strošek. Poleg tega smo do 2021 prodajali večino preko distributerjev, zdaj prodajamo preko matične družbe in se tu pojavljajo stroški transfernih cen, pa vpliv notranje politike, zaradi česar dobički niso več tako visoki. Lani je bil ta komajda pozitiven.

Ustvarjate znatno dodano vrednost, zato me zanima, kje je po vašem še prostor za rast?

Vsekakor je prostor za razvoj na področju avtomatizacije proizvodnje, saj smo pri določenih produktih novi in se še učimo.

S proizvodnjo je tesno povezan razcvet robotizacije in pa umetne inteligence, ki vse bolj posega v naš vsakdanjik, veliko zanimanje za vključevanje te tehnologije v procese pa kažejo tudi mnoga podjetja. Kako je s tem pri vas?

Avtomatizacija proizvodnje je vsekakor naša prioriteta, saj ta prinaša manj napak. Vendar pa v našem podjetju nikoli ne bomo imeli način proizvodnje organiziran v smislu tekočega traku. Zato bo človeški faktor v našem podjetju zagotovo tudi v prihodnje odločilen. Umetna inteligenca oziroma njena uporabna vrednost pri nas je zato precej omejena, predvsem, kot rečeno, v smeri večje avtomatizacije.

Kateri so vaši glavni produkti?

Največ prodamo monolitov oziroma filtrov, medtem ko storitve predstavljajo bistveno manjši delež. Zanimivo pri tem je, da od časa pandemije dalje opažamo, da je največ povpraševanja po filtrih za čiščenje mRNA in pDNA molekul. Ti so bili pred tem v ozadju, zdaj pa so skočili na prvo mesto, od koder so izrinili filtre za čiščenje virusov. 

Prej so se te kemije, ti produkti, uporabljali v podjetjih, ki so se ukvarjala z razvojem zdravil za zdravljenje rakavih obolenj.  Ko je prišel covid, so te iste nastavke začeli uporabljati pri mRNA oziroma pDNA, se pravi pri cepivih za covid. To je odprlo vrata za nove teste, za razvoj novih zdravil.

Trenutno pri cepivih, ki so na trgu, nismo sodelovali, smo pa zraven pri nekaterih, ki so še v razvoju. A ključno je, da se je proces trgu uveljavil, saj so razvijalci zdravil so videli, da se lahko postopek uporablja tudi za druge namene.

Kako pa komentirate primer AstraZenece, ki je razvijalo zdravilo za raka, za katerega so bile zelo obetavne napovedi, pri čemer je poskočila tudi vrednost delnic podjetja. A preskusni testi so pokazali, da je bil obet pretiran, da zdravilo ni uresničilo pričakovanj…

Na nek način ste že sami odgovorili na vaše vprašanje: cena delnice je šla navzgor (smeh). Naše stranke, ki razvijajo tovrstne produkte že nekaj let, svojih napovedi ne oglašujejo javno. Zato je v primeru, ki ga omenjate, in nekaterih podobnih, v ozadju še kaj drugega.

Kakšni pa so vaši načrti v prihodnosti? Pripravljate tudi kakšen prevzem?

Bia Separations ne izvaja prevzemov, saj se s tem ukvarja matično podjetje. Če sami opazimo kakšen potencial, to predlagamo njim, potem pa oni presodijo.

Kar se tiče naložbe, je bila naša največja naložba v stavbo, ki smo jo kupili pred dvema letoma in predstavlja že našo četrto stavbo. Meri 4500 kvadratnih metrov, trenutno pa smo v sklepni fazi preurejanja, saj bo v njej dodaten prostor za proizvodnjo sterilnih kolon, plat, povečal se nam bo logistični prostor, tu bodo tudi laboratoriji in pa pisarne. Investicija je vredna 9 milijonov evrov.

Kaj pa nadaljnje širjenje kapacitet v prihodnje, omenja se biotehnološki kampus, prvi takšen pri nas?

Imamo odlično sodelovanje z občino, sploh kar se tiče razširitve proizvodnje, o čemer sva govorila. Zdaj občina gradi še dodatno cesto, ki bo nam in še enemu podjetju v bližini bistveno olajšala prometno situacijo. Na novi parceli imamo v načrtu v prihodnje, ko bo prodaja ustrezno zrasla, zgraditi prvi biotehnološki kampus v Sloveniji. Ta bo vključeval dve dodatni stavbi, pri čemer bo ena administrativna, s čimer bi sprostili obstoječe prostore za laboratorij in proizvodnjo. Potem pa imamo v načrtu zgraditi še eno stavbo, ki bo namenjena izključno proizvodnji.

Kaj pa se je zgodilo s projektom razširitve kapacitet na severnoameriškem trgu v ZDA, ki se je omenjala ob prevzemu Sartoriusa?

To je bila ideja pred združitvijo, saj smo se zavedali, da naši partnerji pričakujejo tako finančno varnost kot tudi zagotovilo, da bodo dobile naročene produkte. Njihova logika je bila takšna, da bi imeli zagotovljeno dobavo tudi v primeru, če bi našo glavno stavbo v Ajdovščini uničil požar ali neka druga nesreča. Ker je večina naših strank, v vsaj 80 odstotkih, iz ZDA, je bila zato selitev dela produkcije v Združene države najbolj logična rešitev. Ko smo prešli pod okrilje Sartoriusa, pa se je ta zahteva na strani kupcev umaknila. Je pa res, da če se bo trend rasti podjetja nadaljeval, bomo v naslednjih letih morali razmisliti o razširitvi proizvodnje na dodatno lokacijo.

Kakšne pa so finančne konstrukcije teh investicij, jih financirate iz tekočega poslovanja, najemate kredite?

Večina gre iz lastnih sredstev, torej prodaje. Če pa ocenimo, da za nek projekt potrebujemo dodaten denar, to uredimo znotraj skupine in najamemo kredit.

Kaj pa Kitajska, ki je velik trg, vendar so pri poslovanju z azijsko velikanko vse večja ovira geopolitična trenja na relaciji z EU in ostalimi zahodnimi državami? V kolikšni meri ste sploh vpeti v kitajski trg?

Kitajska je do nedavnega za nas predstavljala zelo velik delež proizvodnje, večji od EU, a po drugi strani bistveno manjši od ZDA. Vendar v času covida se je tudi to razmerje zmanjšalo, tako da je vrednost upadla na simbolično raven. Pričakujem pa, da se bo ta vrednost v naslednjih letih spet začela povečevati.

Kaj pa omejitve, ki jih izmenično in recipročno druga proti drugi uvajata EU in Kitajska – menite, da se farmacevtska industrija na neki točki ne bo znašla na seznamu sektorjev, za katere bodo uvedene restrikcije oziroma dodatne uvozne dajatve ali strožji državni nadzor?

Mislim da ne, saj če pogledava denimo poslovanje z Rusijo, je denimo Krka tam še vedno prisotna. Mi sicer z ruskim trgom nimamo povezav, vendar menim, da je farmacevtska industrija vselej nekakšna izjema, kar se tiče geopolitičnih trenj.

Kakšen pa je vpliv negativnih obetov v globalnem gospodarstvu, kjer boja z inflacijo in posledičnim višanjem obrestnih mer kar ni videti konca, na rast prodaje Bie Separations in tudi krovnega koncerna?

Naš cilj je, da bi ohranili določen nivo rasti prodaje tudi v prihodnje. Zavedamo pa se, da ta rast, zaradi dejavnikov, ki jih omenjate, ne bo takšna, kot v preteklosti. Enako velja tudi za krovno podjetje. Iz količine naročil pa je razvidno, da se v prihodnjih mesecih napoveduje upočasnitev. V primerjavi z letom 2021 je število naročil manjše za 30 odstotkov, medtem ko je zaradi pandemije v primerjavi z letom 2022 približno enako.

Kako pa komentirate pomanjkanje nekaterih zdravil na trgu? Precej odmeven primer je bil, ko so v lekarnah pošle zaloge antibiotikov za otroke…

To je zelo zanimivo, ker za nas lahko rečem, da z dobavo nismo imeli nobenih težav. Zato se v teh primerih sprašujem, ali so v ozadju še kakšni drugi razlogi, s katerimi javnost ni seznanjena. Mogoče gre zgolj za slabo načrtovanje, ali pa je bilo pomanjkanje celo namerno ustvarjeno, da se spodbudi povpraševanje in posledično dvigne cene.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar