Peter Filip Jakopič: Pri dobri gradnji je zavarovanje cenejše

Uničujoči potresi se v Sloveniji zgodijo redko, a je skupna škoda, ki ob potresu nastane, ponavadi zelo visoka. Po ocenah strokovnjakov bi neposredna škoda na stavbah v Ljubljani znašala devet milijard evrov, če bi glavno mesto stresel potres s takšno močjo, kot jo je imel leta 1895. Posredno pa bi bilo škode še enkrat toliko.

Takšni zneski so za posamezno zavarovalnico previsoki, je povedal Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav, zato zavarovalnice in pozavarovalnice tveganja med seboj razpršijo. Zato je na primer del škode ob potresu na Japonskem leta 2011 krila tudi Zavarovalnica Triglav.

V Sloveniji je zavedanje o potresni ogroženosti dokaj nizko, meni Peter Filip Jakopič. To kažejo podatki, da je potresno zavarovana približno tretjina stanovanjskih objektov in četrtina poslovnih.

Ali se podjetja, ko sklepajo zavarovanja za primer potresa, zavedajo, da je lahko oprema veliko pomembnejša kot sama stavba?

Na zavedanje nevarnosti lahko sklepamo po tem, da ima le četrtina podjetij v zavarovalnih policah dodano tudi škodo zaradi potresa. Pri tehnološko zahtevnih procesih je lahko oprema vredna veliko več kot sama zgradba. Zgradbo je poleg tega dokaj lahko nadomestiti, medtem ko je lahko oprema veliko večja težava, če jo izdeluje na primer le nekaj izdelovalcev na svetu in jo je potrebno posebej naročiti. Na dobavo take opreme lahko podjetje čaka kar veliko časa. Če je oprema zavarovana, lahko podjetje izpad veliko lažje prebrodi.

Zavarovalnica Triglav

 

Je pa res, da običajno šele izredni dogodki, kot so bile lanske poplave, povzročijo, da začnejo podjetniki o teh nevarnostih razmišljati. Šele takšni dogodki jih spodbudijo, da začnejo razmišljati o alternativnih rešitvah in o tem, kaj jim zavarovanje sploh krije.

Ali je odgovornost tudi na strani zavarovalnice, da takšne možnosti oziroma nevarnosti proaktivno komunicira, z njimi seznanja podjetnike?

Zavarovalnice seveda to predstavimo ob sklenitvah zavarovanj. Vendar je zavarovanje posebne vrste produkt, s katerim stranka kupuje obljubo, da bo zavarovalnica plačala, ko se bo nekaj zgodilo. Torej ko stranka kupi zavarovanje, upa, da ga nikoli ne bo uporabila. Kar je nekoliko protislovno.

Pri zavarovanju hiš smo Slovenci relativno škrti, v nasprotju z zavarovanjem avtomobila. Čeprav je avto relativno veliko lažje nadomestiti kot hišo, imajo Slovenci avtomobile bistveno bolje zavarovane. Pri avtomobilu jim ni težko plačati za polni kasko, pri zavarovanju hiše pa raje prihranijo in izločijo zavarovanje potresa, na primer.

Tisti, ki ni imel lastne izkušnje, se pri nakupu zavarovanja veliko težje odloči za nakup zavarovanja za takšno nevarnost, kot pa tisti, ki je izkušnjo sam imel in je videl, da se zavarovanje splača. Pri zavarovanju je torej nakupna odločitev težja, saj ne kupuješ neke storitve, ki jo lahko uporabiš, ampak kupiš le obljubo. In če se škoda ne zgodi, tega nakupa ne boš izkoristil. Zato se ljudje za nakup zavarovanja težje odločijo. Gre tudi za časovno dimenzijo, saj so dogodki po navadi  redki, da spomin medtem že zbledi.

Povedali ste, da je v nekaterih državah zavarovanje nepremičnin za nevarnost potresa celo obvezno.

Tako je, Francija ima na primer program, ki so ga razvili že takoj po drugi svetovni vojni. Tam je v primeru zavarovanja hiše potresno zavarovanje že vključeno. A trg sam tega ni mogel uravnavati. Ko so sprva zavarovalnice takšna zavarovanja ponudile na trgu, so bila zelo draga. Zato so se za zavarovanje odločali samo tisti, ki so bili najbolj izpostavljeni. Temu se reče negativna selekcija in na koncu zavarovalnice takšne produkte umaknejo iz trga.

Če pa poseže država in pokrije del premije, dosežejo veliko število zavarovanj, zaradi česar se račun zavarovalnicam izide. Tako so v Franciji preprečili, da bi se zavarovalnice umaknile iz trga. Skrajni primer je zdaj Florida, kjer so se zavarovalnice zaradi vse hujših neurij začele umikati s trga, tiste, ki so ostale, pa so izjemno podražile zavarovanja. In posledično si posamezniki težje privoščijo zavarovanje kot hipotekarno posojilo za nakup. Zato se ljudje odseljujejo, saj premija ni več 500 ali tisoč dolarjev, ampak 30 tisoč dolarjev.

Res je, da v Ameriki država zelo redko poseže na trg. Evropa pa je bolj socialno naravnana. V Franciji, kjer so se tudi razvila prva socialna zavarovanja, je država sklenila, da bo posegla na trg nepremičninskih zavarovanj. In zdaj zadeve delujejo tako, da imajo korist tako zavarovalnice kot zavarovanci. Ampak je morala na trg poseči država.

Menite, da bi morali tako ravnati tudi v Sloveniji?

Tu je vprašanje, kako zrela je družba. Gre za zavedanje skupnega dobrega. Ljudje pri nas še vedno ne razumejo, da če plača škodo država, jo plačamo v bistvu mi vsi, ki plačujemo davke. Pri nas še ni te miselnosti. Francija kot družba z več stoletno tradicijo demokracije je pač zrela. Tam so imeli, kot rečeno, prva socialna zavarovanja, več kot sto let pred nami. Francija je torej dober primer, ki pa ga seveda ni mogoče kar preprosto prekopirati k nam. Njihov primer navajam bolj kot prikaz, da so si trgi med seboj različni.

Gradbeni strokovnjaki opozarjajo na veliko število starih zgradb, ki niso grajene potresno varno. Ogrožena je predvsem Ljubljana, kjer je gostota teh stavb, tudi stolpnic, zelo velika. Ve se, da bi bila v primeru močnega potresa škoda zelo velika, veliko bi bilo tudi žrtev. Kako pristopiti k temu primeru? Je množična sanacija stavb sploh mogoča in smiselna?

Strokovno gledano lastnikom takšnih stavb zavarovalnice sploh ne bi smele prodati zavarovanja, saj se ve, da bo škoda velika že v primeru manjšega potresa. Po drugi strani pa je res, da te stranke plačajo občutno višjo premijo, če so stavbe zgrajene pred letom 1964 (ko je potres v Makedoniji povzročil sprejem predpisov o potresno varni gradnji, op.p.).

Seveda bi bilo strokovno pravilno, če bi premijo določili s pregledom vsake posamezne stavbe; kdaj je bila zgrajena, kdaj je bila obnovljena, če je bila obnovljena v skladu s protipotresnimi predpisi. A to bi tako zavleklo postopke, da bi ljudi odvrnilo od nakupa zavarovanja. Zato zavarovalnice iščemo ravnotežje med enostavnostjo procesa in strokovnostjo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar