Mervar, Eles: 'Namesto velikih projektov gradimo le samooskrbno fotovoltaiko'

Razmere na energetskih trgih se po zahtevnem letu, ki je sledilo ruski invaziji na Ukrajini, umirjajo. Kriza je izpostavila pomen zanesljive energetske oskrbe za države, zato je toliko bolj pomembno vprašanje, kaj bo Slovenija naredila za stabilnost oskrbe in elektroenergetskega omrežja v prihodnje. Pred novim ciklom investicij smo o razmerah na trgih govorili z dolgoletnim predsednikom uprave Elesa Aleksandrom Mervarjem, ki je nedavno prevzel tudi vodenje Energetske zbornice Slovenije.

Ta opozarja, da je država v veliko težjem položaju, kot se zdi na prvi pogled, saj "Slovenija trenutno ne gradi nič pomembnega, razen samooskrbne fotovoltaike". Če bodo cene terminskega zakupa elektrike na za nas najpomembnejših borzah v prihodnjih letih po njegovih napovedih upadle, pa se nam brez podaljšanja vladnih ukrepov, kot opozarja, obeta precejšnja podražitev elektrike za gospodinjstva. Poleg tega pa bodo nujne posodobitve in spremembe distribucijskega omrežja v prihodnje ustvarile tudi pritisk na omrežnine, ki bodo morale biti višje.

Slovenski energetski sistem bo v prihodnjih letih deležen velikih vlaganj. Razvojni načrt distribucijskega operaterja z električno energijo SODO po grobih ocenah v naslednjih desetih letih predvideva za 3,5 milijarde evrov investicij. Je to realna ocena?

Vrednost, ki ste jo navedli, se nanaša na desetletni načrt razvoja distribucijskega omrežja. Tukaj je treba prišteti 800 milijonov naših investicij, torej Elesa, v prenosno omrežje, tako da pridemo skupaj na 4,3 milijarde evrov investicij v omrežje. Pri nas je to stalnica, da v desetletnem ciklu vrednost investicij v povprečju doseže med 600 do 900 milijonov evrov.

Za načrt razvoja distribucijskega omrežja je sicer zadolžen SODO, ki pa je od lanskega leta v 100-odsotni lasti Elesa, v letošnjem letu načrtujemo tudi njegovo pripojitev. Nekorekten bi bil do svojih kolegov predsednikov uprav elektrodistributerskih podjetij, če bi ocenjeval, ali je omenjeni načrt za investicije v višini 3,5 milijarde evrov dober. Da bi potisnil vse morebitne dvome vstran, pa sem pred štirimi meseci zahteval izdelavo metodologije, po kateri se bo naredil tudi prihodnji desetletni načrti.

Načrt se nanaša obdobje med letoma na 2023 do 2033, ne smemo pa pozabiti, da so se priprave načrta začele v 2021,  v tem času smo bili priča energetski inflaciji. Cene opreme so zelo narasle v dveh letih. Mogoče je bil takrat fizičen del načrta malo preveč optimističen, vprašanje pa je, kaj to pomeni za sedanje cene. Na dolgi rok je vir financiranja teh investicij omrežnina, na krajši rok pa so to posojila in nepovratna sredstva. Taka sprememba distribucijskega omrežja bo v prihodnjih letih ustvarila tudi potrebo po dvigu omrežnine za uporabo in distribucijskega in prenosnega omrežja.

Omenili ste energetsko inflacijo - znano je vaše mnenje, da cene elektrike nikoli več ne bodo take, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Kakšne so vase napovedi za letošnjo jesen, kako visoko lahko gredo?

O tem intenzivno govorim in pišem že od leta 2016. Nekateri so bili jezni name, a vedno sem empirično dokazoval, da nihče ne bo vlagal v nove tehnologije, pa naj bodo to jedrska, hidro ali termo, po stroškovnih cenah 100 in več evrov na megavatno uro, če so bile borzne cene električne energije v predkoronskem obdobju pri 50 evrih. Leta 2020, ob začetku pandemije, je cena elektrike upadla celo na 20 ali 30 evrov, manjša je bila tudi poraba električne energije.

Bloomberg Adria

Potem pa je leta 2021 prišel prvi šok, ko so terminske pogodbe za zakup elektrike na za nas bolj relevantnih borzah v Nemčiji in na Madžarskem v zadnjem četrtletju narasle. Veliko klasičnih elektrarn se je takrat zaprlo, po pandemiji je prišlo do ponovne rasti povpraševanja po elektriki, pa tudi slabega izkoristka vetrne energije. V Nemčiji so morali zaganjati plinske elektrarne, kar je dvignilo cene plina, dvignila se je tudi cena elektrike. V prehodu v leto 2022 so se cene umirjale, a kmalu nato z vojno v Ukrajini dosegle že skoraj noro visoke ravni, tudi do 1000 evrov za megavatno uro.

V Evropi smo imeli izjemno srečo, da je bila zima mila. Če bi bila zima huda, bi bilo lahko precej drugače. V krizni skupini smo imeli pripravljen kup scenarijev za primer, če bi prišlo do pomanjkanja elektrike zaradi pomanjkanja plina, ampak na srečo se je vse dobro izšlo.

Kako bo letos, v kakšnem razponu se bodo po vaših napovedih gibale cene elektrike?

Zdaj smo v zatišju in optimizmu. Pričakujem, da bo megavatna ura električne energije prihodnje leto stala nekje od 155 do 160 evrov. V letu 2025 bi lahko bila za približno 20 evrov nižja, nato pa bi se v 2026 oblikovala okrog 115 evrov.

 

Nehvaležno je napovedovati, kaj bo v prihodnje. A, kakor vidimo danes, gredo cene v to smer. Cene tako nikoli več ne bodo pri 50 evrih za megavatno uro, ker potem v Sloveniji nikoli ne bi imeli drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek), ker bi imeli z njim na leto milijardo evrov ali več izgube. Marginalna cena v Evropi bo, tako kot lani, zamejena pri ceni nove nuklearke. Včasih se nasmejim, da naj bi bila ta okrog 70 ali 80 evrov za proizvedeno megavatno uro, ampak recimo, da bo realno bolj med 110 in 125 evrov. Pri sončnih elektrarnah s hranilnikom je ta med 150 ali 160 evrov.

Cene sončnih elektrarn padajo, tako bo tudi pri baterijah. A pri tem nas čaka tisto, od česar bo odvisna uspešnost zelenega prehoda. Če ne bo množičnih elektroliz za pretvarjanje viškov električne energije v hrambo energije, potem zelenega prehoda ne more biti.  

Lani ste dvignili kar nekaj prahu, ko ste predlagali, da se ob pomanjkanju domačega premoga šesti blok Termoelektrarne Šoštanj začasno ustavi. Je to finančni model, ki bi bil ustrezen v prihodnje, da se šesti blok priklopi le, kot je to stroškovno učinkovito?

Ne, to ne pride v poštev. Lani je nepričakovano prišlo do stebrnega udora v Premogovniku Velenje, nato pa še alarmantne informacije, da je deponija prazna. To je bilo jeseni, ko so bile cene elektrike za dan vnaprej precej nižje, kot je bila stroškovna cena proizvodnje elektrike v Tešu. Z vidika formiranja varnostne zaloge lignita na deponiji Teša sem predlagal, da takoj ustavimo proizvodnjo in gremo na uvoz električne energije. To je bilo ravno v času remonta Neka, in tako smo bili v nekaterih urah dneva tudi do 96 odstotkov odvisni od uvoza električne energije.

To je bila dobra preizkušnja tudi za nas, ker smo ravno lani končali s projektom SINCRO.GRID. Preverili smo lahko, ali z napravami, ki smo jih vgradili v omrežje, obvladujemo napetostne profile tudi, če praktično nihče ne proizvaja električne energije. In to je se potrdilo. Hkrati pa smo oblikovali varnostno zalogo lignita.

Kadarkoli razmišljamo o Tešu, moramo o tem razmišljati skupaj s Premogovnikom Velenje. Plinske elektrarne so tiste hipne, s katerimi se lahko hitro priklopimo, pri premogovni proizvodnji pa to ne gre tako hitro. Poleg tega se moramo vprašati, kaj bi bilo z rudarji v Velenju, ko ne bi rabili lignita, bi jih dali na čakanje?

Največja nevarnost za šaleško energetiko, je, da bodo ob rastočih cenah emisijskih kuponov in zmanjševanju izkopa v Premogovniku Velenje izrazito narasli fiksni stroški.

Moramo pa biti pošteni, vse kar Teš plača za emisijske kupone v podnebni sklad, gre v roke države, ki je tudi lastnik HSE. Za državo, ki je lastnik tako Teša kot upravljalec podnebnega sklada, je posel nevtralen, a finančno breme je na Holdingu Slovenske elektrarne.

Predsednik vlade Robert Golob je napovedal, da bo vlada do 1. avgusta odločala o načelni podpori gradnji drugega bloka Neka. Ta datum se znova izmika. Kako pa vi vidite energetski miks prihodnosti, kaj bo naš glavni vir pridobivanja elektrike? Lahko poiščemo druge vire in jih uspešno razporedimo?

V tem trenutku ni tehnologije s katero bi lahko nadomestili Nek 2. V Krškem so pred časom Finci razlagali njihov model financiranja jedrske elektrarne, pri investiciji v katero je sodelovalo tudi gospodarstvo, kar je med zbranimi naletelo na aplavz. A tisto, česar nihče noče slišati, je, da gre to v obe smeri; ko so tržne cene nižje, se mora tudi plačevati.

Novi jedrski elektrarni bo treba prilagoditi tudi omrežje, ampak tudi za to bo spet potreben denar, povečati bo treba omrežnino. Nekdo bo moral financirati in zgraditi omrežje.

Če bi bilo mogoče, v energetskem miksu vidim novo jedrsko elektrarno. Gotovo bi bilo najlažje, če bi jo lahko modularno gradili, a bi na to morali čakati, saj ta tehnologija še ni dovolj razvita

V tem trenutku ni tehnologije, s katero bi lahko nadomestili Nek 2.

Smo v veliko težjem položaju, kot si mislimo, saj Slovenija trenutno ne gradi nič pomembnega, razen samooskrbne fotovoltaike. Projekt hidroelektrarne Mokrice je ustavljen, elektrarn na srednji Savi in Muri ni. Po drugi strani se je sicer poraba res znižala, saj je vpliv visokih cen tako pri gospodinjskem kot pri negospodinjskem odjemu povzročil padec. Ne pozabimo pa, da je Slovenija je zadnji mesec neto izvoznik električne energije. Vsa ta gradnja fotovoltaike se že pozna v negativnih cenah električne energije.

Napovedali ste, da se bo cena elektrike za gospodinjstva, če vlada ne bo podaljšala regulacije cen, z novim letom precej dvignila. Glede na to, da ste nedavno prevzeli vodenje Energetske zbornice, ali ste o tem govorili s pristojnim ministrom, bo vlada podaljšala ukrep?

Te napovedi so zelo nehvaležne, nihče tega ne želi komentirati. Lahko povem, na kakšen način to izračunavam, ampak opozarjam, da se lahko vse spremeni. Najprej se je znižana stopnja DDV-ja dvignila nazaj na 22 odstotkov, cena elektrike je ostala pri stotih evrih za megavatno uro. Do konca avgusta imamo znižano 50-odstotno stopnjo za obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije. Potem pa bo znova prišlo do podražitve, ko bodo cene na borzi višje.

Vprašanje pa je, kakšna je poslovna politika trgovcev, kam bodo šle cene na borzi. Na najslabšem so trgovci, ki so vezani na kupovanje elektrike na borzi in je ne proizvajajo za stroškovno ugodno ceno glede na prodajno. Ne morem pa špekulirati, kaj bo naredila vlada, a kot vem, preučujejo različne možnosti.

Kako ste sicer zadovoljni z ukrepi vlade na tem področju?

Moram biti iskren. Glede na to, da sem bil od prvega dne dalje član krizne skupine in sem bil tisti, na katerega je padlo največ dela, lahko rečem, da je bilo ogromno narejenega. Seveda, vsak bi želel, da bi bilo narejenega še več. Dejstvo je, da glede cen elektrike za gospodinjstva in malega poslovnega odjema odreagirali takoj, kar se tiče velikih odjemalcev, pa razumem določene pomisleke.

Bloomberg Adria

Naredili smo seznam največjih sto porabnikov elektrike in povprečno so ti imeli v 2021 v vseh stroških 1,7 odstotka stroškov z električno energijo. Seveda so izjeme, kot so Talum in druga energetsko intenzivna podjetja, ki imajo delež večji. Primerjal sem njihove rezultate iz leta 2021 in 2022 in praktično vsi so imeli večji dobiček. Ampak spet - ne smemo gledati povprečja.

Danes je težko ocenjevati, koliko je bilo vloženega dela, ker smo imeli na srečo milo zimo. Koliko smo se pripravljali, bi bilo videti šele, če bi bila huda zima, pa do tega na srečo ni prišlo. Ko enkrat pride do težav z oskrbo z električno energijo, se hitro pozabi na evropski enoten trg.

Marsikoga je takrat razjezila tudi napoved, da bi morali, če bi prišlo do redukcij, ustaviti žičnice, a predvidevam, da bi bilo treba ustaviti še kaj več, ne le žičnic.

Imeli smo zelo jasno določeno prednostno napajane subjekte. Imeli smo sezname, ampak nisem želel nikogar vznemirjati. Bi bilo pa tako, da bi morali najprej izključiti celoten vod, potem pa nazaj priklapljati posamezne subjekte. Začeli bi pri bolnišnicah in ključni infrastrukturi, a v neki točki bi se morali odločiti, kje potegniti črto in kdo je bolj pomemben.

Letos ta scenarij ni mogoč?

Ni nobenih indicev. Francozi so uspeli sanirati veliko svojih nukleark, mi smo ves čas v navezi z evropskim združenjem distributerjev in ni nobenih napovedi, da bi nas moralo to leto skrbeti. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar