Težave zaradi sončnih elektrarn: vam bodo izklopili sončno elektrarno, če bo omrežje preobremenjeno?

Elektrifikacija prometa in novi točkovni viri povzročajo nove viške v slovenskem električnem omrežju, zaradi česar potrebe po novih vlaganjih rastejo. "Pred nami so rekordna leta investicij," je povedal predsednik uprave Elektro Gorenjska Ivan Šmon na strateški konferenci elektrodistribucijskih podjetij Slovenije v Celju.

Investicije se bodo po njegovih napovedih s sedanjih povprečno okoli 270 milijonov evrov na leto povečale na približno 400 milijonov evrov na leto. Šmon je tudi predsednik skupščine Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije.

Elektro sistem prehaja iz centralnega v razpršen sistem, kjer odpornost omrežja postaja enako pomembna kot njegova zmogljivost, pri čemer omrežje ni bilo zasnovano za dvosmerno delovanje, je povedal Šmon.

Kje je meja zmogljivosti sistema?

Podatki so zgovorni: število proizvajalcev električne energije se je med letoma 2015 in 2025 povečalo z okoli 4.000 na več kot 70.000. Obenem pa je količina elektrike, ki jo je omrežje preneslo, ostala skoraj nespremenjena.  Leta 2015 je omrežje distribuiralo 10.323 GWh električne energije, leta 2025 pa 10.692 GWh.

"Vključevanje sončnih elektrarn in polnilnic je bilo mogoče, ker je bilo omrežje grajeno robustno. Ampak slej kot prej pridemo do meje. Trenutne zgostitve lahko rešujemo z omejevanjem," je na konferenci v Celju povedal Matjaž Osvald iz podjetja Elektro Ljubljana. 

''Vsaka energetska kriza pospeši prehod na obnovljive vire,'' je še dodal Osvald. Po njegovem mnenju se to kaže v številu vlog za gradnjo sončnih elektrarn in hranilnikov, ki se ob vsaki krizi poveča, kar pa pomeni problem za elektro sistem. ''Ker ljudje vedno več elektrike proizvedejo sami, je odjema v sistemu manj, obenem pa se konice povečujejo in s tem dražijo omrežje,'' je zaključil.

Po mnenju Jurija Klančnika iz Elesa bo treba razmisliti o sistemu, ko bodo lahko operaterji vsaj v kritičnih trenutkih posegli v proizvodnjo v sončnih elektrarnah, da bodo zaščitili omrežje.

Že dejstvo, da običajni ljudje razpravljajo o megavatih in sončnih elektrarnah, kaže na veliko spremembo v družbi, je povedal direktor Elektroinštituta Milan Vidmar Uroš Kerin. "Včasih so o tem razpravljali le inženirji. Omrežja se ne morejo spremeniti tako hitro, kot se spreminjajo želje in potrebe ljudi ter odločitve politike. Lahko pa se prilagodijo," je povedal Kerin.

Postopno zvišanje omrežnine Investicije v elektro omrežje se financirajo tudi z omrežnino, ki jo plačujejo porabniki elektrike. Oktobra 2024 je Agencija za energijo uvedla nov sistem obračuna omrežnine, ki upošteva časovne bloke in sezono, kar je zaradi dviga cen na položnicah povzročilo burne odzive. Zato je bila agencija prisiljena lani prilagoditi metodologijo in predhodno znižati cene po modelu 50-70-90. V minuli visoki sezoni med novembrom 2025 in februarjem 2026 je bila tarifa za najdražji časovni blok 1 znižana za 50 odstotkov, v naslednji višji sezoni 2026/27 bo znižana za 30 odstotkov, v sezoni 2027/28 pa za 10 odstotkov. S tem regulator blaži prehod na nov sistem, hkrati pa ohranja signal, da je poraba v konicah dražja.

 

Cinkarna Celje v gradnjo parne turbine za proizvodnjo elektrike

Tudi podjetja vidijo priložnost v lastni proizvodnji električne energije. Cinkarna Celje kot eden večjih industrijskih porabnikov elektrike pri nas je najprej zgradila lastno sončno elektrarno, zdaj pa načrtuje še parno turbino, ki jo bo poganjala para, nastala pri proizvodnji žveplene kisline.

S proizvodnjo iz sončne elektrarne pokrijejo okoli sedem odstotkov lastnih potreb po električni energiji, parna turbina pa bo zagotavljala okoli 20 odstotkov porabe, je včeraj na strateški konferenci v Celju povedal predsednik uprave Cinkarne Aleš Skok. 

"Vedno iščemo optimum, ki pa ga vselej ni najlažje najti, zato smo se odločili za lastno elektrarno. Padla je tudi že odločitev za gradnjo baterijskega hranilnika," pravi Skok. Zgradili ga bodo avgusta, imel bo moč šestih megavatov.

Skok je opozoril še na pritisk na konkurenčnost evropske industrije zaradi drage energije. ''Zaradi slabe povezanosti omrežij v Evropi prihaja do velikih razlik v ceni elektrike med jugom in severom ter vzhodom in zahodom,'' je še povedal Skok, ''kar zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva.''