Premog v EU prvič pod desetino proizvodnje elektrike, obnovljivi viri že skoraj polovica sistema

Delež premoga v proizvodnji električne energije v Evropski uniji je lani padel na rekordno nizko raven. Črni premog je predstavljal 3,7 odstotka bruto proizvodnje električne energije, lignit oziroma rjavi premog pa 5,5 odstotka, kar pomeni, da je skupni delež premoga znašal le še 9,2 odstotka.

To je najnižja raven od začetka spremljanja podatkov in nadaljevanje trenda, ki je premog z več kot tretjinskega deleža leta 1990 potisnil na manj kot desetino evropske proizvodnje elektrike, so sporočili iz Eurostata.

Po podatkih Eurostata je bilo leta 1990 iz premoga proizvedenih več kot 35 odstotkov vse električne energije v EU. Takrat sta bila črni in rjavi premog drugi in tretji najpomembnejši vir proizvodnje elektrike. Danes sta šele na šestem oziroma sedmem mestu, saj so ju prehiteli jedrska energija, zemeljski plin, hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne ter drugi obnovljivi viri.

 

Obnovljivi viri energije so leta 2025 predstavljali 47,2 odstotka vse proizvodnje električne energije v EU, jedrske elektrarne pa 23,2 odstotka. Fosilna goriva skupaj so lani predstavljala 29,6 odstotka vira proizvedene električne energije – predvsem zemeljski plin in v manjšem deležu nafta.

Več držav je medtem premog že povsem opustilo. Portugalska je uporabo črnega premoga za proizvodnjo elektrike končala leta 2021, Slovaška pa je leta 2024 prenehala proizvajati lignit, navaja Eurostat.

V Evropski uniji je tako ostalo le še osem držav proizvajalk rjavega premoga: Nemčija, Poljska, Češka, Grčija, Bolgarija, Romunija, Madžarska in Slovenija.