Mervar, Eles: 'Toplotne črpalke bolj problematične kot električni avti'

Če se je včasih o samooskrbi govorilo le z vidika prehrane, je danes ta termin pogosto uporabljen tudi v energetiki. Sončne elektrarne v kombinaciji z baterijskim hranilnikom, toplotne črpalke in pametno upravljanje naprav - je to prihodnost? 

Pogovarjali smo se z Aleksandrom Mervarjem, dolgoletnim direktorjem Elesa. Kot je med drugim izpostavil, so za samo upravljanje elektroenergetskega sistema toplotne črpalke precej bolj problematične kot električna vozila. Zakaj? "Zebe nas vse istočasno, kar pomeni, da bomo toplotne črpalke vsi zagnali istočasno, električne avtomobile pa bomo polnili podnevi, ko je sonce in višek elektrike," poudarja Mervar. Meni še, da bomo morali zagotovili dovolj polnilnih mest na lokacijah, kamor hodimo v službo. Avto je namreč večino časa preko dneva parkiran prav na parkirišču podjetja, kjer delamo. Bo polnjenje za zaposlene plačljivo? Bo to dodaten strošek za podjetja? 

Ker je v energetiki trenutno veliko odprtih tem in vprašanj za Mervarja ni zmanjkalo, smo se odločili, da intervju objavimo v dveh delih. V drugem delu, ki bo objavljen jutri, boste med drugim lahko prebrali, kakšne bodo cene elektrike to zimo in kdaj bi bilo smiselno Termoelektrarno Šoštanj ustaviti.

Letos smo videli, kako so šle borzne cene električne energije v negativno območje. Kdo ima lahko koristi od tega? Tudi v luči nove omrežninske reforme.

Če gledam s stališča ekonomista, kar sem po izobrazbi, se najprej vprašam: ali naj nekaj prostih sredstev, ki jih imam, investiram v sončno elektrarno, če bodo cene negativne? Matematika se v tem primeru ne izide. Potem naprej razmišljam o baterijskih hranilnikih. Ti so relativno dragi, ampak obstaja državna podpora, ki se je v zadnjem času povečala. Kaj torej lahko naredim z baterijo? V Sloveniji ne moremo uporabiti kalifornijskega modela, kjer imajo baterijske hranilnike za dnevno izmenjavo. Pri nas pa vemo, da nam od 15. novembra do 15. marca dnevna izravnava ne služi.

Preberite še drugi del pogovora z Mervarjem o tem, kakšne bodo cene elektrike to zimo in ali bi bilo smiselno Termoelektrarno Šoštanj ustaviti.

Novi tarifni sistem, ki so ga pripravili v Agenciji za energijo, je pilotni projekt, ki je trenutno v fazi preizkusa in temelji predvsem na večjem prispevku za moč. Praktično vsi v Sloveniji imamo malo preveč presežne moči. Ko delaš projekcije za elektroenergetsko omrežje, te moči seštevaš in so problematične. Zato bodo tisti, ki se bodo prilagodili in ne bodo imeli konice istočasno z vsemi drugimi, videli to informacijo tudi na računu. V osnovi pa gre za bolj pravično porazdelitev bremena omrežnine, predvsem za distribucijo.

Sam imam dve sončni elektrarni, ampak na letni ravni ne plačujem omrežnine, to pa gre na škodo nekoga drugega, ki plačuje za mene. Agencija je to izenačila in vsi, ki imamo sončno elektrarno, bomo plačevali malo večjo moč. Še vedno bo odvisno od tega, kako se bomo prilagajali. Ne glede na to pa zaradi višje omrežnine in tudi višjih cen elektrike tako, kot je bilo včasih, ne bo več.

Torej kljub prilagajanju bo na dolgi rok omrežnina višja, ker če želimo posodobiti elektroenergetski sistem, ne more biti drugače?

Izhajamo iz današnjih nominalnih prispevkov za omrežnino in že tukaj lahko nekdo prihrani. Nominalno pa bodo v prihodnje šle cene zagotovo navzgor. Kdor pravi, da se motim, mi mora to dokazati.

Ko omenjate sončne elektrarne in baterijske hranilnike – določene spodbude so na voljo, za baterijske hranilnike nekoliko višje, ampak, ali se pod črto investicija še vedno splača tudi v kontekstu novega tarifnega sistema?

Dejstvo je, da nižje, kot so tržne cene elektrike, manj se baterija splača. Višja, kot je tržna cena, bolj se baterija splača. Nastal bo fenomen, ko bodo borzne cene elektrike okrog 120 evrov na megavatno uro, bodo nabavne cene za hranilnike  upadle in zato se bo to splačalo. Sam bi celo zahteval, da morajo biti hranilniki na vseh novogradnjah.

Podobno kot v Nemčiji in drugje po Evropi. Verjetno isto velja tudi za gospodarstvo, podjetja so večji porabniki od malih odjemalcev.

Ko smo razmišljali, kako cel energetski sistem obvladovati, je dejstvo, da bomo električne avtomobile polnili podnevi, ko je sonce in  posledično višek elektrike, ponoči pa svoje baterije ponudili uporabo drugim. Če pa mislimo, da bomo avtomobile polnili ponoči, zraven pa vključili še toplotne črpalke, takega sistema zagotovo ne bomo spravili skupaj. Smo še zelo na začetku.

Tu velja omeniti pametno upravljanje, ki bo verjetno nujno, tudi zaradi vseh toplotnih črpalk. Po podatkih Statističnega urada RS in družbe SODO je v Sloveniji 58 tisoč toplotnih črpalk, do leta 2030 naj bi njihovo število naraslo na 188 tisoč. Bo to naš energetski sistem uspel prenesti?

Že pred leti smo naredili tri projekte: E8, ki se nanaša na e-polnilnice za osebna vozila, potem tako imenovano pentljo, ki se navezuje na pred kratkim sprejet zakon o uporabi alternativnih goriv v prometu in imamo še KODO, ki se navezuje, kako omrežje razbremeniti konic zaradi pričakovanega porasta toplotnih črpalk. Številka, ki ste jo navedli, pomeni dodatnih dva tisoč megavatov konične moči. Toplotne črpalke so za upravljanje celotnega elektroenergetskega sistema precej bolj problematične kot električna vozila. Zakaj? Zebe nas vse istočasno, kar pomeni, da bomo toplotne črpalke vsi zagnali istočasno. Glede tega sem podpisal tri pogodbe z mestno občino Velenje, Murska sobota in Ljubljana, pri čemer gre predvsem za spodbujanje razvoja daljinskega ogrevanja tam, kjer je to mogoče. Prav zato, da razbremenimo ta pritisk toplotnih črpalk.

Če gre torej cela vas na toplotne črpalke in še električne avtomobile, sončne elektrarne, …

Tega sistem ne prenese. Ni omrežja, ki bi to prenesel. Distributerji imajo težavo, ker imajo določene cilje, pri katerih so upoštevali faktorje verjetnosti glede toplotnih črpalk, zdaj pa so se naredile še samooskrbne naprave. Težko jih bo upravljati.

Verjetno več kot je malih porabnikov, slabše je to za celoten sistem?

Bolj, kot so uporabniki razpršeni, težje je uravnavati celoten sistem in tudi sam sistem je bolj ranljiv. Zelo pomembno bo, kako bodo elektrodistribucijska podjetja sodelovala in kakšen bo odnos s trgovci energije. Tukaj zagovarjamo enotno platformo, ker samo tako se bo lahko upravljalo s sistemi z enega mesta.

Evropski poslanci so sprejeli nova pravila, med drugim morajo biti električne polnilnice za avtomobile z izhodno močjo najmanj 400 kilovatov ob jedrnem cestnem omrežju do leta 2026 nameščene vsaj na vsakih 60 kilometrov. Kako to vključiti v sam sistem?

To je lažje, saj gre za večje porabnike in polnilnice večjih moči. Večja težava so razpršene polnilnice. Slovenija je specifična, ker je izjemno tranzitna država, tako da se teh 60 kilometrov morda zdi precej na gosto, čeprav menim, da ni. Na to se pripravljamo. Z državo moramo podpisati še koncesijo. Odločilen bo odnos odločevalcev glede umeščanja v prostor, ker bomo morali izbrane lokacije napajati iz našega sistema. Poznamo primere iz prakse, ko projekti trajajo 10 ali 15 let, vemo, kaj to pomeni.

No, rok je tu kar oster, 2026.

Da, zelo. Vsi se bomo morali prilagoditi, zavedati pa se moramo, da je najlažje zgraditi. Do konca avgusta bomo imeli pripravljen poslovni načrt in kadre. Viri in lokacije so tudi že določene, saj smo z Darsom glede tega v kontaktih že tri leta. Poleg tega sem konec junija v Köbenhavnu podpisal pogodbo za GreenSwitch, nov projekt o pametnih omrežjih, edini, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi. V sklopu tega bomo v okolici Novega mesta postavili ultra mega polnilnico. Prepričan sem, da če ne bomo zagotovili dovolj polnilnih mest na lokacijah, kamor hodimo v službo, bomo projekt začeli napačno.

Stroški postavitve polnilnice padejo na podjetja. Bo to kot dodatna ugodnost za zaposlene, bo polnjenje brezplačno?

Ne, brezplačno ne more biti. Takšne prakse so bile povsem na začetku, bolj promocijsko. Tudi sam vozim električni avto in najbolj sem ogorčen nad vsemi temi karticami, ki so potrebne za polnjenje. To je treba poenotiti na način bančne kartice, ker sicer izgubiš ogromno časa, da sploh ugotoviš kaj in kako. Kultura uporabe električnih avtomobil je povsem drugačna, ker je treba imeti pri vožnji praktično ves čas vključen tempomat, sicer je hitro konec veselja. Z uporabo električnih vozil se bo morda tudi tisto noro prehitevanje končalo, hitrost se namreč zmanjšuje.