Tilen Šarlah: Tržna struktura se je porušila, zima bo ključni preizkus

Nafta brent se približuje ceni 100 dolarjev na sod. Cena je za 37 odstotkov višja kot pred letom dni in 17 odstotnih točk nižja od rekordnih 118 dolarjev na sod konec aprila. Obenem se terminske pogodbe za plin dražijo, evropski plinohrami pa so bili prejšnji mesec 60-odstotno polni, kar je 12 odstotnih točk manj kot ob istem času lani.

Pritiski, da bi jih napolnili na 80 odstotkov do novembra, dodatno vplivajo na cene. S trenutnim tempom polnjenja bi po projekcijah podjetja Opten Energy skladišča dosegla 80 odstotkov napolnjenosti prav prvega novembra, brez rezerv za hladno zimo.

Kaj lahko pričakujemo pozimi? Kakšne cene elektrike lahko doseže trg zaradi visokih cen plina, kako naj podjetja zakupujejo terminske pogodbe za naslednji dve leti? O strategijah zakupov na energetskih trgih smo govorili s Tilnom Šarlahom iz svetovalnega podjetja Opten Energy.

Kakšne so vaše projekcije za cene nafte in naftnih derivatov do konca leta, kaj se bo dogajalo na trgih? 

Trenutna situacija ni rožnata. Vleče se vse od začetka zaostritve v Hormuški ožini, torej od februarja. Struktura trga se je podrla, poleti pa so se trije glavni dejavniki združili in to bo pravi zimski test za evropske trge. Na eni strani imamo rekordno nizke zaloge plina, ki ste jih omenili, smo na osemnajstletnem dnu, kar je res izrazito pomanjkanje.

Dodatno geopolitična nihanja iz premirja v nove napetosti omejujejo pretok utekočinjenega zemljskega plina, ki je bistven tudi za evropske trge. Na drugi strani smo imeli še en naravni dejavnik - regionalne suše, ki so poleti povečale porabo elektrike na evropskih trgih. Vsi ti faktorji so se združili in botrovali temu, da trenutno gledamo precejšnjo zaostritev cen v zadnjih treh tednih. 

Cene plina in elektrike skokovito rastejo in moramo vedeti, da smo v septembru in se bližamo zadnjemu kvartalu, ki je energetsko eden najbolj intenzivnih. Cene so bile v minulih letih najvišje ravno v zimskem obdobju in stopamo v to obdobje z najvišje stopničke, kar ne pomeni nič dobrega za evropske trge. Pričakovanje, da bi se cene lahko znižale, je mogoče trenutno celo odvečno razmišljanje. 

Evropa letos zamuja z zakupi plina, kaj se bo po vašem mnenju dogajalo tukaj? Bojan Ivanc je v pogovoru z nami izpostavil tudi morebitne bojazni, da bi si morale države medsebojno deliti plin, ker nekatere največje porabnice, kot sta Nemčija in Nizozemska, še nimajo polnih plinohramov. Obenem ne gre podcenjevati zime.

Res je. Tenutno smo na približno 66 odstotkih polnosti, moramo pa priti na 80 odstotkov. Plinohrami se polnijo z 0,25 odstotne točke na dan, kar pomeni, da bomo v primeru povsem normalnih razmer, brez mrzlih obdobij v oktobru, novembra mogoče ravno dosegli to raven zapolnjenosti. V primeru slabega vremena, vemo, da nimamo rezerve in vse to bo zvišalo ceno.

Na koncu vse določi trg. Če bo cena višja, se bodo morali industrijski odjemalci prilagoditi temu, znižalo se bo povpraševanje in takrat bo tudi povpraševanje na trgu upadlo. Cena se bo takrat umirila, tako da ne pričakujem nič drastičnega. Cena se bo sama oblikovala na ravneh, ki jih trg še lahko prebavi. Trenutno pa moramo vedeti, da trg nima rezerve za mrzlo zimo, tako da to bo ključni faktor.

Kakšno vreme bomo mi imeli novembra, decembra, januarja in pa februarja, ko pridemo iz prvega kvartala 2027. Takrat bi se cene lahko umirile. Vidimo tudi povišane cene v prvem kvartalu prihodnjega leta in malenkost še do poletja, medtem ko v letu 2028 in 2029 kar drastično upadejo. Trg ocenjuje premijo za tveganje v teh prvih mesecih zime in do poletja 2027, potem pa premija za tveganje kar drastično upade.

Kdaj v zakupe, kako naj se obnašajo podjetja, je bilo doslej preveč špekulacij pri plinu, ker smo videli, da je ravno to vplivalo na dogajanje na trgu?

Letos je bila situacija zanimiva in bolj specifična od zadnjih let, če pimerjam z leti 2023, 2024, 2025. Izvzemam leto 2022, ki je bilo res precej volatilno zaradi znanih dejavnikov in takrat je spot (promptna) cena precej poskočila. V minulih dveh letih je bilo precej špekulacij med velikimi odjemalci, ki niso zaklepali cen in so kupovali po spot cenah in vidimo, kaj se je letos dogajalo zaradi res izrazite suše in političnih nihanj s spot cenami na trgu eletrične energije, ki je tudi povezan s plinom.

Cene so precej poskočile in letos imamo povprečje okoli 130 evrov na megavatno uro. V lanskem letu je bilo povprečje 104 evre na megavatno uro, leto prej pa 77 evrov na megavatno uro. Torej, tudi ta špekulacija, da se gre na spot market in se ne zaklepa cen je bila napačna, ker ta podjetja zdaj plačujejo več.

Če bi v kateremkoli trenutku v lanskem letu zaklenili ceno za letošnjo leto, se pravi za leto 2026, po fiksni ceni, bi imeli zdaj nižjo ceno od trenutnih spot cen. To pomeni, da morajo podjetja začeti skrbeti za strategijo zakupov z daljšimi projekcijami: nekaj na spotu, nekaj s terminskimi pogodbami.

Pomembno je, da to pomeni res drastično spremembo v politiki odločanja. Se pravi, da morajo strategije zasledovati več let zapored in to ni več prepuščeno samemu trgu zato, ker vidimo, kaj se dogaja, če se prepustimo trgu. Prepuščeni smo tudi volatilnosti in takrat na koncu plačamo najvišjo ceno.

Če pogledamo še na druge surovine, ker vidimo rast cen, bi se to moralo dogajati tudi na teh trgih, torej terminske pogodbe namesto spot cen, ker smo slišali, da se tudi to dogaja, da podjetja raje kupujejo po spot cenah, ki jih preliajo na končne kupce? 

Res je, dejansko na tak način vplivajo na celoten surovinski trg, ker so zadeve precej povezane. Mogoče so podjetja v minulih treh letih vse to vzela nekoliko preveč sproščeno. Kar je delovalo zadnja tri leta se je zdaj podrlo zaradi znanih dejavnikov in treba je spremljati trge.

Surovinski trgi so finančni trgi. Na njih imamo veliko igralcev: banke, hedge skladi, finančni skladi, ki na koncu tudi krojijo cene vseh teh surovin in kovin, ki torej niso namenjeni samo končnim uporabnikom ali pri energentih kurjenje, saj gre v veliki meri tudi za finančne pozicije, ki pa določajo volatilnosti na trgu. Zato je treba tudi finančno obvladovati tveganja pred zaostritvijo na trgih.