'Ne moremo narediti zelenega prehoda z eno najnižjih omrežnin v Evropi'

V teh dneh gospodinjstva prejemajo nove, drugačne položnice za plačilo električne energije, saj je na njih informativno viden spremenjen obračun omrežnine. Ta bo sicer začel veljati šele 1. marca 2024 oziroma kasneje, če bo to potrebno. "Omrežnina se bo zagotovo dvignila, možni bodo tudi določeni prihranki, a ne moremo narediti zelenega prehoda z eno najnižjih omrežnin v Evropi," je potrebo po prenovi tarifnega sistema orisal Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja prenosnega omrežja Eles.

Z njim se strinja tudi David Batič, vodja sektorja za ravzoj in monitoring trga pri Agenciji za energijo, oba pa sta sodelovala na dogodku 'Čas je za spremembe v energetiki' v organizaciji Agencije za energijo: "Ni pričakovati da se bo omrežnina zmanjšala ali ostala na nižji ravni, zeleni prehod nekaj stane." Zeleni prehod namreč terja naložbe v elektroenergetsko omrežje in hkrati učinkovito rabo energije.

"Prenova omrežninskih postavk je samo en delček zelenega prehoda. Veliko dela je bilo opravljenega v času prejšnje vlade, nesmiselno bi bilo, da bi mi to ustavili," je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je hkrati spomnil na škodljive posledice ukinitve omrežnine lani. Vlada Janeza Janše je trimesečno ukinitev omrežnine sprejela konec januarja, to pa je imelo po besedah Kumra dolgoročne škodljive posledice, ker je bilo tudi zaradi tega kasneje zavrnjenih več vlog za postavitev fotovoltaike, kot bi jih bilo sicer. 

"Omrežnina bo višja prej kot slej, zato smo bili zelo kritični do ukinitve obračuna omrežnine, ker so potrebne obsežne investicije v omrežje. Te ukinitve si več ne smemo privoščiti, ker potem desna roka dela eno, leva pa drugo," je nazorno opisala Duška Godina, direktorica, Agencija za energijo.

'Ni obveza, ampak priložnost'

Novi sistem uvaja večje časovno razlikovanje v času porabe elektrike, daje močnejše cenovne signale in omogoča postopno spreminjanje navad in prilagajanja odjema. Prilagajnje koničnega odjema bo tako tudi ekonomsko upravičeno. "Aktivni odjem ni obveza, ampak priložnost za odjemalca," poudarja Godina.

Elektrooperaterjem mora namreč regulator - Agencija za energijo - po evropski zakonodaji omogočiti pogoje za prilagajanje odjema in čim bolj učinkovito rabo omrežij. Tako se bodo elektrooperaterji lahko izognili določenim naložbam v omrežje oziroma jih časovno odložili, odjemalec pa bo tako lahko pripomogel k nižjim stroškom omrežnine. Dokončne tarifne postavke omrežnine za leto 2024 bodo sicer znane šele jeseni.

Odjemalci bodo z novim načinom obračunavanja lahko izkoristili prednosti, ki jih ponuja dogovorjena obračunska moč. "Če se je do zdaj obračunska moč plačevala glede na varovalke, se bo v prihodnje na podlagi lastnih koničnih obremenitev v preteklem obdobju, čemur rečemo dogovorjena moč, saj se zanjo uporabnik dogovori z distributerjem in jo lahko, če na primer priklopi kakšnega večjega uporabnika, spremeni," je pojasnila Godina. Odjemalec bo lahko vplival na višino omrežnine za moč in bo določena individualno za vsako novo koledarsko leto.

Industrija do sedaj plačala manj, kot je dejansko porabila

Če bo odjemalec razporedil svojo porabo in uporablja omrežje v času manjše obremenitve omrežja, bo pomagal razbremeniti omrežje v času najvišjih obremenitev. Kako točno so po novem postavljeni cenovni bloki, smo pisali tu. "Imamo bolj podrobne podatke glede odjema električne energije gospodinjstev, zato jim lahko obračunamo po dejanski rabi in ne glede na varovalke, zato bodo v povprečju gospodinjski odjemalci plačevali manj, industrija pa več," meni Godina in dodaja, da je do sedaj industrija plačala manj, kot je dejansko porabila.

Za to skupino je določeno tudi prehodno obdobje – dve leti po začetku uporabe novega obračunskega akta se tem odjemalcem ne bo obračunala presežna moč, bodo pa na računih obveščeni o prekoračitvah (nad dogovorjeno močjo) oziroma stroških, ki bi jim lahko nastali, če bi se te določbe uporabljale. "Če pa bodo gospodinjski odjemalci dogovorjeno moč, ki jim jo bo določil elektrooperater znotraj teh dveh let prehodnega obdobja, spremenili, se bo zanje akt začel uporabljati v celoti (tudi določbe o obračunu presežne moči)," pojasnjuje direktorica agencije.

Nujna digitalizacija

"Vsi ki bodo samooskrbni glede proizvodnje električne energije bodo kljub novemu sistemu plačevali manj kot tisti, ki nimajo fotovoltaike. Če imamo samo sončno elektrarno, se stroški po novem sistemu nekoliko povišajo, če pa imamo še baterijski hranilnik, pa so stroški lahko občutno nižji," je poudaril David Batič, vodja sektorja za razvoj in monitoring trga, Agencija za energijo. Za naprednejše odjemalce tako zagotovo postajajo zanimivi tudi sistemi za shranjevanje energije oziroma baterijski hranilniki, predvsem za tiste, ki so samooskrbni. 

Nov sistem spodbuja tudi naložbe v pametno upravljanje odjema. Prilagajanje lastne porabe je mogoče v primeru, da ima končni odjemalec porabnike energije, ki jih je možno časovno voditi, ali ročno ali samodejno (npr. električna grela, toplotna črpalka, zamrzovalni sistemi ipd.), za to pa je potrebna vsaj minimalna raven avtomatizacije. "Brez digitalizacije uporabe pravega učinka ne bo," je prepričan tudi Mervar.

"Naložba v sistem za upravljanje z energijo ali uporaba tovrstne storitve se običajno povrne približno v enaki dobi kot naložba v sončno elektrarno, lahko pa tudi bistveno prej, če si avtomatizacijo zagotovi odjemalec sam z uporabo preprostih sistemov za upravljanje energije in hišno avtomatizacijo, ki so že na voljo," menijo na agenciji za energijo. Pogoj za to je pametni števec, ki omogoča dostop do meritev porabe oziroma proizvodnje v realnem času in uporaba preprostih vodenih stikal prek spletne storitve (IFTTT).