Baaske: Z veseljem plačujem davke, glede Evrope sem optimist

Da imajo evropska podjetja izjemen potencial, potrjuje zanimanje skladov za vlaganje vanje. Evropski skladi in javna sredstva imajo pomembno vlogo predvsem v zgodnjih fazah razvoja, ko pa podjetja začnejo hitro rasti in potrebujejo večje količine kapitala, vse pomembnejšo vlogo prevzemajo ameriški skladi. Posledično uspešna evropska podjetja pogosto preidejo v ameriško lastništvo, z njimi pa se čez Atlantik selijo tudi prihodnji dobički in ustvarjena vrednost.

Mamljivo ponudbo za prevzem podjetja je prejel tudi nemški podjetnik Philipp Baaske, soustanovitelj podjetja NanoTemper Technologies, biotehnološkega podjetja, specializiranega za razvoj naprednih analitičnih instrumentov in programske opreme. Za podjetje, ki je danes verjetno samorog, vreden prek milijarde evrov, so mu pred nekaj leti ponujali 200 milijonov, a ga ni želel prodati.

Njegova filozofija je: če bi ga prodal, bi obogatel, a Evropa bi bila siromašnejša. Tega pa ne želim, pravi Baaske, saj mi je uspeh omogočil prav evropski model splošno dostopnega javnega izobraževanja. Zaradi tega je zanimiv tudi njegov pozitivni pogled na plačevanje davkov. Intervju z Baaskejem, posnet na blejskem Forumu Future 500, smo objavili v oddaji 'Zoom in' na televiziji Bloomberg Adria.

Podjetje NanoTemper Technologies ste ustanovili leta 2008. To je bilo na začetku velike finančne krize. Kako je bilo začeti? Ste takrat dobili kapital? Kako je podjetje raslo v prvih letih?

Bilo je težko obdobje, omenili ste finančno krizo, zato denarja vlagateljev ni bilo na voljo. Mislim, da je bilo to za nas dobro, saj smo morali zaradi tega nekaj denarja dobiti od strank. To je najboljši denar, ki ga lahko dobite, saj je to denar, ki ste ga zaslužili s svojim izdelkom, in ko ga dobite, lahko z njim delate, kar hočete. Gre za nekakšno svobodo in neodvisnost, ki jo pridobite s tem denarjem.

Rast bi verjetno bila lažja z denarjem vlagateljev?

Težko je reči. In ko zdaj gledam nazaj, nisem prepričan o tem, saj so tu prisotne določene obveznosti. Če gre za denar vlagateljev, ki so strokovnjaki na trgu in s tem ne prinesejo le denarja, ampak tudi znanje, bi to lahko pomagalo. Če pa gre na primer za tuje vlagatelje, ste morda prisiljeni podjetje preseliti v tujo državo, kot so ZDA ali kam drugam. Zato sem kar vesel, da smo imeli svojo svobodo. Morda smo rasli malo počasneje, kot bi bilo mogoče, vendar smo imeli podjetniško svobodo, neodvisnost pa je za nas zelo pomembna.

Po 11 letih je podjetje precej zraslo. Dobili ste ponudbo za prodajo podjetja za 193 milijonov evrov, a ste jo zavrnili. Zakaj?

Mislim, da sem imel drugačne sanje. Želel sem zgraditi podjetje, globalnega prvaka tukaj v Evropi. In bil sem tudi prepričan: če mi nekdo enkrat da 200 milijonov evrov, zakaj bi jih sprejel, ko pa sem prepričan, da lahko čez nekaj let z lastnimi prihodki zaslužim 200 milijonov vsako leto?

In to je bil moj cilj. Temu smo vse bližje in bližje.

Kakšna je vrednost podjetja danes?

O vrednosti ne govorimo, ker nimamo vlagateljev. Nekateri nas imajo za samoroga, ker pa nimamo vlagateljev, nimamo vrednotenja podjetja, kar je lepo.

Rekli ste, da ste svoj prvi prototip prodali leta 2010. Kako ste preživeli začetno leto?

Tako, da preprosto nismo trošili denarja. Imeli smo poslovnega angela, ki nam je dal nekaj denarja. Porabili smo ga za sofinanciranje, dobili smo državne spodbude in to je zadoščalo, da smo dosegli dobičkonosnost, nato pa smo od tega poslovnega angela odkupili delež.

Danes zaposlujete 250 ljudi zgolj v Münchnu. Kako veliko je vaše podjetje v svetovnem merilu? Postali ste v bistvu globalno podjetje.

Da. Imamo tudi 50 ljudi v ZDA in okoli 20 ljudi na Kitajskem ter dva na Japonskem in v Južni Koreji. Mislim, da se temu v Nemčiji reče skriti prvak.

V bistvu se ukvarjate s pospeševanjem procesa iskanja zdravil za raka. Nam lahko poveste kaj več o tej novi tehnologiji in kaj je bil razlog, da ste se začeli ukvarjati s to biotehnologijo?

Začeli smo z eno tehnologijo in glavna prodajna prednost je bila, da smo potrebovali tisočkrat manj materiala kot konkurenca, material pa je zelo drag in pomemben. Zdaj imamo 11 različnih optičnih tehnologij in smo prisotni vzdolž celotne verige vrednosti procesa razvoja zdravil.

Najti moramo zdravilo, ga razviti, formulirati, obdelati in nato sodelovati še v nadzoru kakovosti. Tako zdaj pokrivamo celotno verigo vrednosti zdravila. Zdaj imamo pet različnih linij izdelkov. Prav tako bo to nepogrešljivo, tako da se nam ljudje ne bodo mogli izogniti, potrebovali nas bodo.

Pravite, da moramo priti do točke, ko bomo imeli v Evropi tehnologijo, ki bi jo potrebovali Američani in Kitajci, tako kot jo imamo v Evropi na področju polprevodnikov.

Tak primer je na primer nizozemsko podjetje ASML, ne morete se jim izogniti, če gradite proizvodnjo polprevodnikov, jih potrebujete. Imamo tudi podjetje Carl Zeiss, ki izdeluje reflektorje in ogledala za te tehnologije.

In če imamo več globalnih igralcev, kot je tudi podjetje Q.Ant v fotonskem računalništvu, potem nas potrebujejo in takrat morajo ljudje priti k nam, kar nas postavlja v dober položaj, kjer se lahko vsaj pogajamo z drugimi in imamo tudi dober ugled.

Od ljudi iz poslovne skupnosti pogosto slišimo, da so davki previsoki. Bi se s tem strinjali? V bistvu ste rekli, da ste ponosni, da plačujete davke v Evropi, da plačujete davke v Nemčiji. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Ker sem odrastel v zelo majhni vasi, dolgujem vse, kar imam, brezplačnemu javnemu izobraževanju, financiranju iz davkov. In še vedno sem zdaj človek, ki lahko dela, kar hoče, imam lepo življenje, dobim lahko vse, kar potrebujem.

Zato z veseljem plačujem davke za financiranje naše infrastrukture, naših šol, da lahko več ljudi, naslednjih otrok iz vasi, ustanovi podjetje, saj je zdaj na nas, da to omogočimo naslednjim generacijam. To dolgujemo, ker družba in vlada resnično omogočata, da to dosežemo, zato moramo vrniti.

Pravite, da je Mittelstand odgovornost; Mittelstand je zelo nemška beseda, jo lahko razložite?

Mittelstand je več kot to, pogosto so to podjetja v lasti ustanoviteljev, gre za družinska podjetja, pogosto za tretjo, četrto, peto generacijo, ki je vedno v lasti družine. In ta podjetja so zelo povezana z regijo, v kateri so bila ustanovljena, zato se čutijo odgovorna za tamkajšnje ljudi.

Pogosto niso tako znana, ker delujejo bolj na področju poslovanja s podjetji kot s potrošniki, pogosto so precej močna v svoji niši. Včasih so izhajala iz strojne opreme, res močno osredotočena na mehaniko, zdaj pa mislimo, da jih moramo graditi z univerz, izhajati morajo iz laboratorija.

Zdaj potrebujemo visokotehnološko jedrsko fuzijo, kvantno računalništvo, umetno inteligenco, vse to je zgrajeno v laboratorijih. In nekako moramo ustvariti več podjetij, ki ne poskušajo le maksimirati dobička zase, ampak maksimirati dobiček za družbo, znotraj družbe.

Ne zato, da bi obogateli sami, ampak da obogatite Evropo, ste dejali.

Da, točno tako, ne zato, da bi obogateli sami, ampak celotna regija. Če ste res ukoreninjeni v svoji regiji, ne delate tako kot vodstvo iz ZDA, ki odpusti tisoč ljudi, saj potem ne morete več iti v trgovino. Tam ste, vaši otroci tudi, ker ste tako ukoreninjeni, bi vas to preprosto uničilo, tega preprosto ne morete storiti, ker ste tako ukoreninjeni.

Ste optimist glede prihodnosti Evrope?

Zelo sem optimističen, postajam vse bolj in bolj optimističen, še posebej zdaj po tem srečanju, ki je zelo obetavno.

Intervju si lahko ogledate v priloženem videu.