Grošelj: Cilj demokratov ni zrušenje Trumpa, ampak naslednje volitve

Do konca leta je pred nami veliko zanimivih volitev, kar lahko zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer v svetu močno vpliva tudi na gospodarstvo. Nemškemu kanclerju Friedrichu Merzu se po težkem porazu, ko je njegova CDU izpadla iz deželnega parlamenta v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, trese položaj, kar lahko vpliva na celotno Evropsko unijo (EU).

Ta je pod udarom visokih cen energentov, ki so posledica politike Donalda Trumpa. Tudi Trumpov položaj bi bil lahko po novembrskih vmesnih volitvah drugačen. Oktobra bodo volili Izraelci, vprašanje je, ali se bo politični lisjak Netanjahu, nad katerim visijo obtožbe genocida v Gazi in ki se zapleta v stalne vojne, še obdržal na položaju. Volili bodo prav tako v najmočnejši južnoameriški državi in tudi tu je vprašanje, ali bo zmagal Trumpov zaveznik, mlajši Jair Bolsonaro ali stari predsednik Luiz Inácio Lula.

O prihajajočih volitvah, tudi tistih v Srbiji, je v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria govoril analitik in obramboslovec Klemen Grošelj.

Friedrich Merz je izgubil še druge deželne volitve v zadnjih dveh tednih, ta poraz je bil posebno boleč. Od česa je odvisna njegova nadaljnja usoda, bi se v Nemčiji lahko zamajala celo zvezna vlada?

Mislim, da trenutno do padca nemške zvezne vlade ne bo prišlo. Tisto, kar je lahko srednjeročno bolj skrb vzbujajoče, je, da se kaže, kot da ima Nemčija dve volilni telesi. Eno je vzhodnonemško, recimo postsocialistično in zelo polarizirano, kjer imamo zelo močan levi in desni politični pol. Drugo je nekdanji zahodni del, torej Zvezna republika Nemčija, kjer očitno niti AfD niti Levica še nista dosegli takšne prevlade. Seveda je Merz zdaj šibek kancler.

Tisto, kar bo po mojem mnenju največji izziv za to vladajočo koalicijo, je pravzaprav to, kaj se bo dogajalo z gospodarstvom, če se bo odpuščanje, predvsem v avtomobilski industriji, nadaljevalo. To je največji izziv, saj etablirana politika nima odgovora na to. Začele so se velike stavke več sto tisoč delavcev in Nemčija ima zdaj strukturno krizo, kakršne po drugi svetovni vojni še ni imela.

Je šibak nemški kancler slaba novica za EU in njeno prihodnost? Kakšna je tu vloga Bruslja in Ursule von der Leyen?

Šibak nemški kancler je slaba novica predvsem zato, ker bo zahteval zmanjševanje evropskega proračuna. To že vidimo v pritiskih v okviru večletnega finančnega okvira, kjer te države pod vodstvom Nemčije pritiskajo za manjši evropski proračun, kar pomeni, da bo raven ambicij EU nižja.

Seveda to ni nujno nekaj zelo slabega, če bo nekdo drug prevzel to štafeto, vendar je v tem trenutku največji problem EU, da takega politika pravzaprav nimamo.

Nas mora skrbeti za usodo EU, če pade Merz, še zlasti ker se naslednje leto poslavlja še Emanuel Macron? Kaj lahko pričakujemo v Franciji?

V Franciji bo zelo napeta in tesna tekma. Ocenjujem, da bo kljub vsemu zmagal Philippe (Édouard Philippe, op. p.). Se je pa politika Le Penove (Marine Le Pen, op. p.) v zadnjih nekaj mesecih zelo deradikalizirala in postaja bolj mainstream. Tako da bomo videli. Mislim, da imamo v Franciji še vedno zelo odprto tekmo in zmaga Le Pen kot kandidatke njenega gibanja Rassemblement national (Nacionalni zbor, op. p.) ni nujna.

Tudi če bi zmagala, vidimo, da v Italiji po zmagi Giorgie Meloni ni bilo tako hudo.

To očitno kaže na to, da sta Francija in Italija etablirani zahodni demokraciji, kjer so radikalne spremembe zelo težke. To smo videli tudi na Nizozemskem. Zato tudi populistična gibanja to težko izvedejo. Francija je še posebno specifična po tem, da ima relativno močan državni aparat, ki bi to še dodatno ublažil.

Nekaj drugega se dogaja na drugi strani luže. Ima Donald Trump še možnosti, da doseže spodoben rezultat na vmesnih volitvah? Kaj bi pomenilo, če bi obdržal večino le v senatu, ne pa tudi v kongresu?

Katerikoli dom bo izgubil, to pomeni možnost blokade njegovega zakonodajnega postopka. Seveda lahko to kompenzira s tem, kar je že počel, se pravi z izvršilnimi ukazi.

Vendar, kot kažejo trenutne projekcije, bo prišlo do prevzema obeh domov, kar ne pomeni le tistega, o čemer vsi špekulirajo, torej impeachmenta oziroma ustavne obtožbe, temveč tudi popolno blokado zakonodajnega postopka s strani Bele hiše ter možnost odprave oziroma omejitve njegovih izvršnih ukazov.

Bi preživeli ustavno obtožbo?

Mislim, da pravzaprav nihče ne bo šel v ta impeachment. Demokrati že gledajo proti predsedniškim volitvam in jim gotovo bolj ustreza šibak, polomljen, potolčen Trump v pisarni kot pa nekdo, ki bi nato postal heroj in uboga žrtev, ki jo napada ves kongres. Pri tem bodo vsekakor preprečili, da bi postal žrtev, saj zna Trump med svojimi podporniki to vlogo razmeroma dobro igrati.

Se mu lahko zgodi stranka ali so republikanci enako Donald Trump?

Ne, njemu se to pravzaprav ne more več zgoditi. Republikansko stranko je zelo močno prevzel. Treba se je zavedati, da to ni več tista republikanska stranka Ronalda Reagana ali Georgea Busha starejšega, ampak nekaj popolnoma drugega.

To je zdaj pretežno MAGA gibanje (Make America Great Again, Naredite Ameriko spet veliko, op. p.), ki ima tu odločilno vlogo. Moč Trumpa izvira predvsem iz tega, da nadzira zvezne države, ki so za republikance ključne, tam pa je to gibanje najmočnejše.

Če pogledamo še volitve v Izraelu, vemo, da so povezani z ZDA. Tudi tam za zdaj še ni mogoče napovedati zmagovalca parlamentarnih volitev čez mesec dni. Kaj lahko pričakujemo do takrat? Je na Bližnjem vzhodu zaradi taktike Benjamina Netanjahuja za obstanek na oblasti mogoča nova, hujša eskalacija nasilja?

Na to je težko odgovoriti, vendar bi bila to zanj zelo dvorezna poteza. Zadnji spopad z Iranom, v katerem je Izrael sodeloval, kar medijsko niti ni bilo tako zelo odmevno, je Izraelu zadal hudo gospodarsko in materialno škodo.

Torej je bila zadnja vojna za Izrael z vidika odnosov do Irana pravzaprav neuspeh. Iran je pokazal, da lahko močno prizadene Izrael. Mislim, da Netanjahu tega ne bo poskušal, lahko pa pride do kakšne eskalacije v južnem Libanonu ali Siriji.

Odpiranje novih vojn mu ne bo prineslo boljšega volilnega rezultata. Predvsem je treba vedeti, da so izraelske vlade praviloma koalicijske. Netanjahuju bo najbolj škodilo to, da bodo radikalne verske stranke, ki so mu doslej zagotavljale večino oziroma stabilnost, verjetno poražene.

Nova koalicija bo v vsakem primeru drugačna in zelo verjetno je ne bo vodil Netanjahu.

Zakaj bodo poražene?

Zato, ker so njihovo jedro priseljenci na Zahodnem bregu, velik del izraelske javnosti, ki bo volila, pa si želi drugačne politike. Ti so namreč večina, ponudba na političnem trgu pa je večja kot v preteklosti. Prej so bili Laburisti in Likud, zdaj imamo tudi Tretjo pot, ki se ponuja. Tudi ključni generali, med njimi general iz slovenske zgodbe, Giora Eiland, eden ključnih ljudi v družbi Black Cube, opozarjajo, da je Netanjahujeva zunanja politika napačna v smislu, da Izrael izgublja zaveznike.

Kako bi na vojno z Iranom vplivalo, če bi Trump izgubil vmesne volitve? Bi bil konec vojne oziroma premirje potem kaj bližje, je to bolj odvisno od Izraela ali od ZDA?

Mislim, da ima Iran v tem trenutku, sploh po tem, ko so hutijevci prevzeli del Jemna in nadzor nad vstopom v Sueški prekop, povsem drugo dinamiko in bo zelo težko doseči dogovor. Tak dogovor bi bil za Trumpa izredno neugoden in vanj ne bo privolil.

Se pravi, tisti, ki v tem trenutku narekuje dinamiko konflikta, je Iran. Vprašanje pa je, koliko lahko Kitajska prispeva k deeskalaciji. Kakorkoli že, Kitajski ta položaj trenutno ustreza, saj ima velik vpliv ne le na trg surovin, temveč tudi na trg nafte in naftnih derivatov. Kitajska je postala zelo močan igralec in razmere so tu še precej odprte.

Kakšen izkupiček lahko pričakujemo od srečanja med Trumpom in Xi Jinpingom?

Ne pričakujem veliko. Mislim, da se bo politika, ki se je razvila med obema državama, nadaljevala, se pravi carine, sankcije, izsiljevanja, preigravanja.

Tisto, kar je morda pomembneje, je, da bo treba bolj natančno spremljati dogajanje v Južnokitajskem morju, kjer se zaostrujejo odnosi med Filipini in Kitajsko. To je v tem trenutku bolj nevralgična točka kot morda Tajvan in vprašanje njegove prihodnosti.

Donald Trump si prizadeva za prevlado v svetu ali vsaj na zahodni polobli. Kakšna je usoda te tako imenovane Donroejeve doktrine, če v Braziliji zmaga Lula, in ne mlajši Bolsonaro, ki je Trumpov izbranec?

Če zmaga Bolsonaro, dobi Trump izredno močnega zaveznika. Brazilska družba je notranjepolitično zelo polarizirana, vendar bi njegova zmaga za Trumpa pomenila pomembno okrepitev.

To je izjemno pomembno za EU zaradi sporazuma Mercosur, ki se zdaj že izvaja in v katerem je Brazilija ključna partnerica. Če gledamo realistično, s tem Trump dobi nadzor nad še enim virom surovin za Evropo.

Sporazum je sicer vezan predvsem na kmetijstvo, vendar je surovinski del izjemno pomemben. Z izgubo tega vira se odpirajo dodatna vprašanja za evropsko industrijo in njen dostop do surovin.

Brazilija je ena od držav z največjimi viri na svetu.

Tako je, Brazilija je takoj za Rusko federacijo največji vir surovin na svetu.

Poglejva še regionalno: kakšne so možnosti izzivalcev srbskega predsednika Aleksandra Vučića? Je mogoče, da bi država spremenila kurs na poti v EU in se bolj usidrala na tej poti, če ti zmagajo?

Če ostane tak volilni sistem in če parafraziram Stalina – ni pomembno, kdo glasuje, ampak kdo šteje –, potem študentski listi na teh volitvah ne bo uspelo in bo politika ostala takšna, kot je.

Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo dan po volitvah. Po zadnjih dveh volitvah smo imeli proteste. Če bi se spet začeli množični protesti, bi se Vučić v končni fazi lahko odločil za eskalacijo, ki bi presegla vprašanje Srbije. Lahko bi na primer znova odprl vprašanje Kosova.

Izrečenih je bilo že kar nekaj groženj in, geopolitično gledano, bi nekaterim akterjem to v tem trenutku ustrezalo. Volitve bodo torej potekale, vendar dvomim, da bodo odločile o tem, kdo bo v prihodnje vladal Srbiji.

Videli smo, da so tudi leta 2000 odločale ulice.

Da, ampak to so bile posebne okoliščine. Zavedati se moramo, da (Slobodan) Milošević ni izgubil zato, ker je goljufal na volitvah, ampak zato, ker je izgubil vse vojne. Vučić tu ni v podobni situaciji. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo dan po volitvah in koliko je vladajoča elita pripravljena vztrajati z Vučićem ter ali je morda že pripravljena na zamenjavo z drugo politično elito.