Imamo v Sloveniji pogoje za hitrejši razvoj startupovskega okolja, bomo dočakali novega samoroga? Tudi s tem ciljem so Sekcija startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Iniciativa Start:up Slovenija ter Klub Poslovni angeli Slovenije minuli teden podpisali Sporazum o partnerstvu slovenskega startup ekosistema.
Startupi so ključni motorji sodobnega gospodarstva in njegove konkurenčnosti. S sporazumom bo razvoj startupovskega okolja, so prepričani, bolj usklajen in strateški. Gre za prvo formalno partnerstvo ključnih krovnih organizacij startupovskega ekosistema, vzpostavljeno pa je bilo ob strokovni podpori organizacije evropskega startupovskega zavezništva ESNA.
Marca je bila sprejeta tudi celostna slovenska startupovska strategija. Formalni koraki so opravljeni, zdaj so na vrsti ukrepi, pri katerih bo morala sodelovati tudi naslednja vlada. Po podpisu sporazuma smo v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria govorili z Vukom Lauom, predsednikom Sekcije startup in scaleup podjetij pri GZS.
Pravite, da je sporazum naraven korak; kako se bo bolj sistemski pristop poznal ustanovitelju startupa, ki vstopa na trg?
Naraven korak je, ker formalizira nekaj, kar je v praksi nastajalo že več let, to je sodelovanje med ključnimi akterji startupovskega ekosistema. Za ustanovitelje to trenutno še ne bo pomenilo veliko, saj je to dokument.
Trdo bomo delali pri konkretnih ukrepih, za začetek bo to pomenilo manj razdrobljenosti, bolj usklajene programe, jasnejšo vstopno točko do podpore kapitala in mrež ter na koncu hitrejše izvajanje ukrepov, ki jih predvideva slovenska startupovska strategija.
Težava startupov je dostop do kapitala, bo ta sporazum olajšal pot do domačih in tujih skladov tveganega kapitala, kako?
Posredno da. V Sloveniji že imamo nekaj aktivnih skladov tveganega, čeprav ne maram tega imena, ker ni pravi prevod angleške besede venture kapital. Imamo aktivne sklade venture kapitala in zelo aktivno mrežo poslovnih angelov. Kot dolgoročni učinek oziroma eden ključnih ciljev strategije vidim davčne olajšave za investicije, tako v sklade kot neposredno v startupe.
Tuji skladi slovensko startupovsko sceno aktivno spremljajo že nekaj časa. Pred dvema tednoma smo imeli dogodek, kjer je v Ljubljano prišlo 15 predstavnikov investicijskih skladov iz centralne in vzhodne Evrope, udeležilo pa se ga je več kot 120 ljudi, ki so predstavljali svoje ideje. Interes torej obstaja, naš cilj pa je, da postane bolj sistematičen in trajen.
Kateri davčni ukrepi bi najhitreje spodbudili domači kapital, da se iz bank preseli v startupe?
To je ogromen izziv. Slovenija se po investicijah uvršča na rep držav EU. Osebno mislim, da je finančna pismenost na splošno v Sloveniji zelo nizka. Večina prostega kapitala gre v nepremičnine ali pa izgublja vrednost na bančnih računih.
Po mojem so ključni trije ukrepi: prvič, davčne olajšave za vlaganja v investicijske sklade, drugo so davčne olajšave za neposredna vlaganja fizičnih in pravnih oseb v startupe in tretje davčna olajšava ob izstopu iz naložbe za pravne in fizične osebe pri ustvarjenem dobičku.
V programu Gospodarske zbornice Slovenije Made in Slovenia 2035 predlagamo tudi znižano davčno stopnjo za startupe v prvih petih letih oziroma davčne ugodnosti do milijona evrov prihodkov. Če želimo, da kapital ostane v podjetjih za rast, moramo razbremeniti tudi podjetja sama, ne le vlagateljev.
Ali je več kapitala ključni dejavnik, da startupi pred scaleupom (dokapitalizacijo, op. a.) ne pobegnejo v tujino? Bi bilo treba kaj storiti tudi na evropski ravni?
Kapital je le en pogoj, a sam po sebi ni zadosten. Startupi ne odhajajo le zaradi denarja, temveč ker je naš pravnoorganizacijski okvir zapleten. Dokapitalizacije so zapletene ali popolnoma nemogoče, vstop tujih vlagateljev v d. o. o. je birokratsko zelo zahteven, opcijsko nagrajevanje zaposlenih pa je davčno nekonkurenčno v primerjavi z državami, kamor ustanovitelji odhajajo, kot sta Združeno kraljestvo in ZDA oz. Delaware.
Zato strategija predvideva uvedbo vitke gospodarske družbe, ki bi izhajala iz d. d. ali d. o. o. To bi bila nova pravna oblika, ki združuje enostavnost d. o. o. z odprtostjo delniške družbe, z vstopi in izstopi vlagateljev, omogoča digitalne postopke, tokenizacijo vložkov in tako naprej. To je strukturna reforma, ki bo neposredno vplivala na to, ali bo nekdo podjetje registriral v Ljubljani ali v Londonu.
Zdaj imamo primer slovenskega startupa, ki se ustanavlja in se fokusira na trg Evropske unije, in imajo ogromen izziv, da najdejo jurisdikcijo, ki je konkurenčna ZDA ali Združenemu kraljestvu. Nizozemska je v redu, ampak ni idealna, Estonija je nekaj naredila, če ujamemo prvi val, lahko Slovenija postane ta izbira za evropske ustanovitelje.
Na evropski ravni je ključna iniciativa tako imenovanega 28. režima oziroma iniciativa EU Incorporate, to je enotna evropska pravna oblika, ki bi startupom omogočila čezmejno "skaliranje" brez usklajevanja z nacionalnimi zakonodajami. Mi to podpiramo, Slovenija to pobudo tudi aktivno podpira in upamo, da se bodo te sanje končno uresničile.
Draghi je v svojem poročilu jasno sporočil, da mora Evropa mobilizirati od 750 do 580 milijard letno in odpraviti fragmentacijo trga, brez tega bomo težko konkurirali ZDA in evropski startupi bodo šli direktno v Delaware.
Sporazum se navezuje na program GZS Made in Slovenia 2035, katere kratko- in katere dolgoročne ukrepe je nujno sprejeti za hitrejši razvoj startupovske scene?
Nujna je dopolnitev zakona o podpornem okolju oziroma vzpostavitev enotne definicije startupa in registra. Brez tega startupov sploh ne moremo meriti, kaj šele ciljno podpirati. Drugič, uvedba davčnih olajšav za aktivacijo mirujočega kapitala. In tretjič, prizadevanje za novo pravno obliko, vitko gospodarsko družbo.
Vzpostavitev enotne definicije in registra je eden izmed kratkoročnih ciljev. Bo ta register služil tudi kot nekakšen seznam za vlagatelje in ali bo vpis vanj pogoj za dostop do določenih finančnih spodbud?
Register ni mišljen kot javni katalog za "deal flow" investitorjev v klasičnem smislu. Glavni namen je, da dobimo ažurno statistiko, ker danes v Sloveniji nimamo natančnih podatkov o številu startupov, zaposlenih in ustvarjeni dodani vrednosti.
Bo pa vpis v register zagotovo pogoj za uveljavljanje namenskih spodbud, olajšav ali lažji dostop do vizumov za tuj tehnološki kader. Po vzoru Estonije in Portugalske želimo, da je vstopna točka, da je postopek hiter in popolnoma digitaliziran, ne pa nova birokratska ovira.
Strategija izpostavlja razvoj kadrov za globoke tehnologije oz. deep-tech, kar zahteva veliko kapitala in dolge razvojne cikle. Je v slovenskem ekosistemu med imetniki kapitala dovolj potrpljenja za takšne preboje?
Verjetno ne, pa nas to ne preseneča, a iskreno nimamo izbire. Podatki kažejo, da globokotehnološka podjetja dolgoročno dosegajo višje donose kot običajna tehnološka podjetja. Ključno je, da globokotehnoloških podjetij ne financiramo izključno s tveganim kapitalom, ampak s sistemsko kombinacijo javnih sredstev za zgodnje faze, industrijskih partnerjev za validacijo in evropskih virov.
Slovenija ima izjemen znanstveni potencial, imamo pet odstotkov doktorandov na prebivalca, kar je petkrat nad svetovnim povprečjem, po drugi strani imamo 0,03 odstotka ustvarjenega znanja, ki se na ravni EU pretvori v patente. To ni le problem kapitala, ampak prenosa znanja.
Katere evropske standarde ali prakse ste glede na podporo organizacije ESNA (European Startup Nations Alliance) s sporazumom vnesli v slovenski prostor za dosego večje konkurenčnosti?
Mislim, da se Evropa še vedno uči. Imamo nekaj dobrih primerov, ESNA je eden izmed pomembnih zgledov pri oblikovanju strategije in sporazuma. Njihov startupovski standard je trenutno najpomembnejši evropski referenčni okvir za kakovost startupovskih ekosistemov. Uvrščeni smo žal na zadnje mesto v EU.
Trenutno dosegamo le okoli 23 odstotkov njihovih standardov, naš cilj je priti na 69 oziroma 70 odstotkov. Del strategije je naravnan na standarde. To vključuje register, obdavčitev delniških opcij kot kapitalski dobiček, sistematično zbiranje podatkov in ekosistemsko partnerstvo in sporazum je rezultat partnerstva, ker ESNA priporoča formalizacijo sodelovanj med ključnimi deležniki.
Standardov ne smemo uvažati mehanično, ampak jih prilagoditi razmeram, imamo nekaj prednosti, kot so geostrateška lega, industrijska tradicija in povezave z zahodnim Balkanom oziroma državami nekdanje Jugoslavije. Vse to moramo vgraditi v lastno razvojno zgodbo.
Foto: Bloomberg Adria TV
Izražate željo, da se ukrepi vključijo v koalicijske zaveze, kako boste prepričali naslednjo vlado oziroma kaj se bo zgodilo, če tega ne bo vključila v koalicijsko pogodbo? Bomo brez tega sploh videli kakšnega novega samoroga v prihodnjih petih letih?
Naš argument ni političen, ampak gospodarski, ekonomski. UMAR je v lanskem poročilu o razvoju ugotovil, da je rast produktivnosti ključno tveganje za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ciljane podpore so nujne zagonskim, nišnim, visokotehnološkim podjetjem.
Tudi Evropska komisija ugotavlja, da Slovenija nima davčnega režima za tvegani kapital, ESNA nas uvršča na zadnje mesto po standardih. To niso mnenja našega ekosistema, to so ugotovitve inštitucij. Nobena vlada tega ne more preprosto ignorirati, razen če zavestno sprejema zaostanek za EU.
Tudi če strategija ne bi bila vključena, bomo nadaljevali pritisk. Partnerstvo pomeni, da zdaj imamo strukturo, ki se lahko z vlado pogovarja, nastopa kot enoten sogovornik in javno bomo spremljali izvajanje ukrepov, ne glede na to, kdo bo vodil vlado. Strategija predvideva tudi vladni usmerjevalni odbor z letnim poročanjem. To je mehanizem odgovornosti, ki presega mandate posameznih vlad.
.webp){kind=icon}
