Švedski startup za proizvodnjo baterij Northvolt je končal v stečaju zaradi vrste izzivov: ni uspelo izpolnjevati obveznosti do kupcev, nenehno je iskal dodatna finančna sredstva od investitorjev, medtem ko je povsem prezrl zahteve svojih upnikov. Kljub temu se je začetek njegovega propada izkazal v izzivu, s katerim se danes soočajo številna podjetja - s kroničnim in resnim pomanjkanjem usposobljene delovne sile.
Peter Breuer, ki je bil do leta 2023 v Northvoltu zadolžen za načrtovanje novih tovarn, pravi, da so ambicije podjetja rasle hitreje od ambicij kadrov.
"To je prispevalo k neuspehu", pravi Breuer, ki je danes šef kabineta v drugem startupu Peak Energy, specializiranem za baterije.
Preberi še

Katastrofe postajajo naložbena priložnost
Fermat Capital Management napoveduje 20-odstotno rast trga katastrofnih obveznic do konca leta.
17.05.2025

Trgi še vedno ignorirajo podnebna tveganja, vlagatelji pa so vse bolj izpostavljeni
Naložbe, ki škodujejo okolju, še vedno prinašajo višje donose kot trajnostne alternative.
16.05.2025

Zakaj se vaša stara majica skoraj nikoli ne reciklira?
Kljub naprednim tehnologijam skoraj ves tekstilni odpadek konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Zakaj recikliranje oblačil ne deluje – in kaj mora industrija spremeniti, da bi stara majica res postala nova.
17.05.2025

'Delavske pravice niso rezultat prostega trga in dobre volje delodajalcev'
Dušan Legat, sekretar štajerskega sindikata SKEI, ob 1. maju, prazniku dela.
01.05.2025
Northvolt je želel postati prvo evropsko podjetje, ki bi z lastnimi močmi proizvajalo litij-ionske baterije. Zbral je več kot 13 milijard dolarjev. V nekem trenutku se je zdelo, da je uspeh na dosegu roke. Še konec leta 2023 so načrtovali vstop na borzo z ocenjeno vrednostjo več kot 20 milijard dolarjev.
Vendar se je že manj kot leto dni pozneje vse zrušilo.
Northvoltu ni uspelo proizvesti dovolj baterij, zaradi česar je BMW razveljavil pogodbo v vrednosti dveh milijard evrov. Ko vlagatelji niso priskočili na pomoč z denarjem, je podjetje najprej zaprosilo za stečajno zaščito v ZDA novembra 2024, nato pa še na Švedskem marca letos.
Njihove tovarne so potrebovale visoko kvalificirano osebje, ki zna upravljati zapletene in tvegane proizvodne linije, večinoma nabavljene iz Kitajske in Južne Koreje.
Inženirje in tehnike je vse težje najti, tudi ob milijardnih naložbah | Bloomberg | Bloomberg
Starajoča se evropska delovna sila ni zagotovila dovolj takšnih strokovnjakov, pridobivanje izkušenih delavcev iz azijskih baterijskih velikanov pa se je izkazalo za oviro.
"Fiasko Northvolta je klasičen primer sijajne ideje, ki je propadla zaradi pomanjkanja delovne sile", je dejal Bas Sudmeijer, direktor v Boston Consulting Group in član njihove ekipe za podnebje in trajnost. Iz Northvolta niso želeli komentirati.
Pomanjkanje kvalificiranih delavcev, predvsem inženirjev, predstavlja vse večji izziv v razvitih državah. Kako povečati delovno silo?
"Bodisi jih rodiš bodisi jih uvoziš", pravi Zeke Hernandez, profesor na Wharton School Univerze v Pennsylvaniji. "Vendar ob upadanju rojstev, naraščanju števila upokojencev in vse strožji imigracijski politiki se ti primanjkljaji drastično povečujejo", dodaja.
ZDA že zdaj ne uspeva zapolniti približno tretjine od več kot 400.000 novih inženirskih delovnih mest, ki se vsako leto objavijo. V Združenem kraljestvu bo do leta 2030 kar 20 odstotkov inženirjev odšlo v pokoj, kar bo povzročilo primanjkljaj milijona delovnih mest. Japonska v istem obdobju pričakuje primanjkljaj 700 tisoč inženirjev.
Takšen primanjkljaj ima lahko hude posledice za gospodarstvo. Po analizi možganskega trusta Stonehaven bi pomanjkanje inženirjev v Veliki Britaniji lahko zmanjšalo BDP za pet odstotkov. V ZDA bo pomanjkanje kvalificirane delovne sile upočasnilo prizadevanja predsednika Donalda Trumpa za spodbujanje reindustrializacije države, tudi če se carinski režim stabilizira in se podjetja odločijo za naložbe. Trumpovi napadi na tuje študente na ameriških univerzah, ki precej pogosteje študirajo inženirstvo kot domači študenti, bi lahko dodatno zmanjšali že tako redke strokovne kadre.
Tudi ko primanjkljaj ne privede do stečaja ali ustavitve projekta, povzroči višje stroške in daljše roke za gradnjo ključne infrastrukture, kot je elektroenergetsko omrežje. To je resna težava za ZDA in Evropo, kjer povpraševanje po električni energiji močno narašča zaradi električnih avtomobilov, toplotnih črpalk in ogromnih podatkovnih centrov. Ameriški energetski velikan Xcel Energy ocenjuje, da so njegovi stroški dela v zadnjih petih letih narasli za 50 odstotkov - hitreje od inflacije.
Pospešena elektrifikacija postaja vse hitrejša, ker je prav to eno glavnih orodij v boju proti podnebnim spremembam. Leto 2024 je bilo najtoplejše, odkar obstajajo meritve, svet pa se po trenutnem scenariju hitro približuje preseganju podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma. Najhitrejši način, da se trend obrne, je elektrifikacija čim večjega dela globalnega energetskega sistema, ob sočasnem dekarboniziranju proizvodnje elektrike.
Vendar prav kronično pomanjkanje strokovnjakov upočasnjuje ta prehod. V ZDA nekateri graditelji podatkovnih centrov odlagajo projekte, medtem ko drugi morajo planirati tudi do dve leti vnaprej namesto dosedanjih šestih mesecev. V Veliki Britaniji elektropodjetjem ne uspeva slediti rasti povpraševanja po solarnih panelih in polnilnicah za električna vozila, medtem ko nemški kupci toplotnih črpalk na vgradnjo čakajo dvakrat dlje kot francoski.
Pričakovanja kažejo na nadaljnje poslabšanje razmer.
V ZDA tretjina novih inženirskih delovnih mest ostaja nezasedenih | Bloomberg
"Povpraševanje po prihodnjih inženirjih daleč presega ponudbo," pravi Steve Lefton, izvršni predsednik inženirskega podjetja Kimley-Horn, ki se ukvarja z načrtovanjem elektroenergetske infrastrukture. "Pomanjkanje delovne sile bi lahko predstavljalo eksistencialno grožnjo za našo industrijo."
Elektrifikacija je novejše področje, kot se običajno misli. Prva elektroenergetska omrežja konec 19. stoletja so gradili amaterji, navdušenci in izumitelji. Ni bilo formalnega izobraževanja, znanje pa se je pridobivalo skozi prakso.
Eno prvih takšnih omrežij je zgradil Thomas Edison leta 1882 v New Yorku s pomočjo delavcev, ki jih je imenoval "muckers" - plačanih z običajnimi dnevnicami. Njegovo omrežje je napajalo žarnice, električno energijo pa je proizvajal generator na premog.
V 1950-ih in 1960-ih so ZDA in Evropa prešle obdobje močne industrializacije in demografske rasti, kar je povečalo povpraševanje po električni energiji, pa tudi po kvalificirani delovni sili.
Podobno razvojno pot danes prehodijo države, kot sta Indija in Kitajska. Indija se ne sooča z izzivom glede števila inženirjev, temveč z izzivom kakovosti izobraževanja. Tehnologije in predpisi v sektorju se hitro spreminjajo.
"Ne pošiljamo jih na teren takoj prvi dan," pravi Jai Prakash Shivahare, direktor državnega energetskega podjetja Gujarat Urja Vikas Nigam. "Najprej opravijo 45 dni usposabljanja - v pisarni in na terenu."
Na Kitajskem so operaterji elektroenergetskega omrežja v zavidljivem položaju, ker lahko izbirajo med vse številčnejšo skupino mladih inženirjev. Številni, ki so v preteklih letih ostali brez dela v tehnološkem sektorju, se vse pogosteje obračajo k stabilni zaposlitvi v državnih energetskih podjetjih, znanih kot "železna skleda z rižo". Čeprav ta dela niso glamurozna niti donosna, nudijo stabilnost in dobre ugodnosti.
UK Battery Industrialisation Centre (UKBIC) služi kot prostor za testiranje baterijskih inovacij, ki jih izvajajo univerze in podjetja, pa tudi kot center za usposabljanje delavcev, ki prvič vstopajo v svet baterijske industrije. Njegova ekipa, ki šteje približno 150 zaposlenih vključuje mnoge, ki so prej delali v živilski ali farmacevtski industriji - vajeni so tovarniškega okolja in usposobljeni so za delo z industrijskimi stroji.
Krivulja učenja obstaja, vendar ni tako strma, kot se zdi, pravi Jonty Deeley-Williamson iz UKBIC. "Namesto moke ali zdravil zdaj ravnate z nekoliko nevarnejšimi snovmi."
Zaradi velikega povpraševanja po delavcih se pospešeno odpirajo nove akademije za usposabljanje - številne neposredno financirajo sama podjetja - da bi pripravili novo generacijo delavcev za dela, povezana z elektrifikacijo.
John Szymik, izvršni direktor Octopus Energy Services, pravi, da je prav pomanjkanje strokovnih delavcev glavna ovira ambicijam britanskega dobavitelja energije Octopus, da bi prevladoval na rastočem trgu solarnih panelov, toplotnih črpalk in polnilnic za električna vozila. Čakalna doba strank za nizkoogljične tehnologije je dolga, Octopus pa bo do leta 2030 potreboval okoli 4.000 monterjev.
Octopus trenutno usposablja le 36 monterjev, do leta 2030 pa jih potrebuje štiri risoč| Bloomberg
Ker je težko najti inženirje iz tujine, jih mora podjetje samo usposobiti. Zaenkrat je le 36 ljudi začelo dvoletno izobraževanje za namestitev nizkoogljičnih sistemov v domovih in poslovnih stavbah. Niso edini. Britanska vlada je sprožila vrsto programov, financiranih iz proračuna, z namenom usposobiti 18 tisoč monterjev že do sredine prihodnjega leta.
"Izziv ne predstavljajo tehnologija, strojna oprema ali rešitve," pravi Szymik. "Izziv je, kako hitro lahko fizično pripeljemo ljudi v podjetje in jih usposobimo."
V majhni učilnici znotraj velikega skladišča v Rotherhamu na severu Anglije 11 Octopusovih učencev trenira nameščanje radiatorjev. Gre za jeklene enote velikosti kovčka, skozi katere bo tekla voda, ogreta z električno toplotno črpalko. Zjutraj so opravili teorijo s PowerPointovo predstavitvijo, zdaj pa vse to preizkušajo v praksi - vsak v svojem delovnem prostoru velikosti restavracijske kabine.
Izobraževanje skupine poteka že četrti mesec, poleg učilnice pa bo pridobila tudi praktične izkušnje na terenu. Eden od udeležencev, 46-letni Ed Connor, je preživel 26 let v britanski vojski, kjer je bil kot vodnik zadolžen za usposabljanje v rokovanju z orožjem in bojevniškimi veščinami. O programu ga je obvestil sosed, zaposlen pri Octopusu. Med udeleženci so tudi najstniki in osebe, ki menjajo kariero, kot Connor.
"Mnogi nekdanji vojaki imajo težave s prilagajanjem po vojski," pravi. "Jaz sem verjel v to Octopusovo vizijo," dodaja in kaže na rožnati logotip podjetja na majici.
Nekatera podjetja ciljajo na mlajšo populacijo. Francoski Enedis je uvedel tehnične predmete na 120 srednjih šolah in 40 univerzah, najboljšim pa ponuja 18-tedenske prakse. Japonski Daikin, proizvajalec toplotnih črpalk, je v zadnjih treh letih podvojil število svojih izobraževalnih centrov v Evropi.
Alison Tripp iz ameriškega gradbenega podjetja DPR Construction pravi, da je največji izziv najti delavce za gradbišča podatkovnih centrov, še posebej elektroinštalaterje. Zato njihovi rekruterji obiskujejo šole po ZDA in promovirajo obrtniški poklic.
"Terenska dela so najhujša," pravi. "Povsod po državi primanjkuje delavcev. Vsi o tem govorijo. To me drži budno ponoči."
DPR gradi ključno infrastrukturo za AI razcvet, zaposluje 11.000 ljudi globalno, vendar pogosto gradi v oddaljenih krajih s premalo lokalnih delavcev. Takrat angažirajo mobilne ekipe, ki bivajo v hotelih ali mobilnih hišah blizu gradbišč.
Mnoga podjetja elektrogospodarstva, ki gradijo daljnovode za podatkovne centre, morajo več plačevati strokovne delavce, stroške pa nato prenašajo na potrošnike. Dominion Energy, odgovoren za Data Center Alley v Virginiji, je zaprosil za dovoljenje za novi obračun, po katerem bi gospodinjstva plačevala 10 dolarjev večmesečno v prihodnjih dveh letih, delno zaradi rasti stroškov dela.
Včasih niti to ne pomaga. Stranke želijo hitre roke, vendar ni dovolj delavcev, pravi Joe Sczurko iz inženirskega podjetja WSP. Takrat se morajo s stranko dogovoriti za bolj realistične, torej daljše roke.
Ena od rešitev je zaposlovanje beguncev - nekateri že imajo tehnične veščine, čeprav morda slabše obvladajo jezik ali nimajo urejenega prebivališča. Nemško elektrogospodarstvo E.ON jih privablja s ponujanjem brezplačnih tečajev jezika in pravno pomočjo za ureditev prebivanja.
Nekatere evropske tovarne baterij zdaj zaposlujejo bivše delavce iz živilske industrije | Bloomberg
Včasih so odločilne tudi malenkosti. V Združenem kraljestvu se inženirstvo pogosto dojema kot "umazano delo", kar odvrača kandidate. Pisarniška dela in fakultete niso bolj prestižni kot obrtniško delo in strokovno izobraževanje, pravi Deeley-Williamson iz UKBIC. Njegova taktika? Razložiti, da so prostori, v katerih se proizvajajo baterije, čistejši celo od bolnišniških operacijskih dvoran.
V tovarni električne opreme GE Vernova v Staffordshiru ni bilo veliko žensk med prijavljenimi za težka inženirska dela. Zato so iz marketinškega gradiva odstranili besedo "težko" in dodali fotografije žensk, ki opravljajo ta dela. Kmalu je narastel delež žensk med kandidati za stotine delovnih mest v tovarni transformatorjev.
Pomaga tudi poudarjanje, da gre za delo "z misijo". Samantha Betts (37) je bila prej frizerka v Londonu, vendar je opravila tečaje programiranja in danes dela na aplikaciji za uporabnike zelenega energetskega podjetja Ovo Energy.
"To je v skladu z mojimi prepričanji," pravi. Še vedno uporablja veščine iz frizerskega salona, kot sta komunikacija in delo z ljudmi, le da zdaj cilja na menedžerski položaj.
Ti poskusi so majhni, vendar nujni. Saj tudi če bi se premagala politična ovira pri priseljevanju, je težko zaposlovati tuje delavce, ko so sektorji elektrifikacije v razcvetu povsod.
Steve Doyle, direktor podjetja EVera Recruitment, ki zaposluje delavce za britanska podjetja iz sektorja baterij in električnih vozil, je imel nalogo pripeljati oblikovalce baterijskih celic, predvsem iz Japonske, Južne Koreje in Kitajske, v podjetje Britishvolt, ki naj bi bilo britanski tekmec Northvoltu. Njegova ekipa je identificirala 500 ljudi po svetu, ki bi lahko prevzeli te vloge.
"Naposled ni bil zaposlen nihče," pravi Doyle. Britishvolt je šel v stečaj leta 2023.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...