Katastrofe postajajo naložbena priložnost

Hedge sklad Fermat Capital Management napoveduje, da bo trg obveznic, povezanih s katastrofami (Catastrophe bonds - CAT bonds), letos zrasel za 20 odstotkov, saj ta finančni instrument, temelječ na naravnih nesrečah, dobiva vse večji pomen v svetu, ki ga vedno bolj oblikujejo ekstremne vremenske razmere, velika gostota naseljenosti in inflacija.

"Trg je dosegel prelomnico", je izjavil John Seo, soustanovitelj in izvršni direktor Fermata v intervjuju.

"Ključni dejavnik je inflacija," je dejal, saj se v Evropi in ZDA bistveno povečuje strošek rekonstrukcije objektov, uničenih v naravnih katastrofah.

Fermatova napoved rasti nakazuje, da bo trg katastrofnih obveznic, ki jih zavarovalnice izdajajo za prenos ekstremnih tveganj na kapitalski trg, do konca leta 2025 dosegel okoli 60 milijard dolarjev.

V aktualnih tržnih razmerah finančni instrument, nekoč ekskluziven za vrhunske institucionalne vlagatelje, zdaj privablja tudi širši krog investitorjev.

Fermat je med prvimi skladi, ki so omogočili dostop do teh cat skladov prek UCITS skladov, ki so na voljo tudi malim vlagateljem. Letos je bil lansiran tudi prvi ETF na svetu, temelječ na katastrofnih obveznicah.

Vlagatelji v te obveznice tvegajo izgubo vloženega kapitala, če se zgodi vnaprej opredeljena katastrofa, vendar v primeru, da se katastrofa ne zgodi, dosegajo visoke donose. Struktura obveznic prav tako omogoča dobre rezultate v obdobjih rasti donosov na ameriške državne obveznice. Po indeksu, ki ga sestavlja Swiss Re, so cat bonds v zadnjem letu prinesli donos okoli 14 odstotkov.

"To je bilo precej mirno obdobje za trg katastrofnih obveznic", je komentirala Maria Dobrescu, višja svetovalka v podjetju Morningstar.

Katastrofne obveznice so prinesle 14 odstotkov donosa kljub rasti tveganja in negotovosti | Bloomberg

Rast trga katastrofnih obveznic prihaja z določeno sprememba v dinamiki moči. Prejšnji mesec je bil hedge sklad Fermat nepričakovano izključen iz dvajsetletnega sodelovanja s podjetjem GAM Holding, v okviru katerega sta skupaj upravljala portfelj katastrofnih obveznic v vrednosti treh milijard dolarjev. Namesto Fermata se je GAM odločil združiti s podružnico Swiss Re, enim od glavnih izdajateljev katastrofnih obveznic, da bi prevzel upravljanje skladov.

Po GAM-ovi odločitvi o prekinitvi sodelovanja so sledile pomembne spremembe v tokovih kapitala med obema podjetjema. Od konca marca do konca aprila so skladi, ki jih upravlja Fermat, pritegnili novih 1,1 milijarde dolarjev, medtem ko so skladi pod GAM-ovim upravljanjem doživeli odliv kapitala v višini okoli 1,2 milijarde dolarjev.

Rom Aviv, vodja oddelka za vrednostne papirje, povezane z zavarovanjem v GAM-u, je v začetku maja izjavil, da so odkupi "zelo pogosti med strukturnimi spremembami in menjavo upravitelja". Vendar je dodal, da partnerstvo s Swiss Re že vzbuja zanimanje strank.

Seo je takrat izjavil, da so stranke izrazile razumljivo zaskrbljenost zaradi GAM-ove nenadne in enostranske odločitve o prekinitvi sodelovanja.

John Seo | Bloomberg

Iz pozavarovalnice Swiss Re so sporočili, da v tem novem tržnem razmerju vidijo priložnost za dodatne inovacije in rast ponudbe izdelkov.

"Trg ne raste samo po velikosti, temveč tudi po raznolikosti sponzorjev in vrst tveganj, ki se prenašajo," je rekel Christopher Minter, vodja Swiss Re Alternative Capital Partners.

Seo poudarja, da Swiss Re s tem kaže novo raven resnosti in dodaja, da trg raste s tako hitrostjo, da "je dovolj dela za vse".

Vprašanje velikosti

Partnerstvo GAM-a in Swiss Re je pripeljalo portfelj vrednostnih papirjev, povezanih z zavarovanjem (ILS), v lasti Swiss Re na 6,9 milijarde dolarjev, od česar 3,7 milijarde dolarjev odpade na katastrofne obveznice.

"Bil bi zelo razočaran, če v kratkem do srednjem roku ne bi bili nedvomno med vodilnimi na ILS trgu," je rekel Minter.

Fermat trenutno upravlja portfelj 10 milijard dolarjev, predvsem cat skladov, medtem ko Twelve Securis, nastal z združitvijo Twelve Capital in Securis, upravlja 8,5 milijarde dolarjev, vključno s šestimi milijardami dolarjev v cat skladih in preostankom v zasebnih ILS pogodbah.

Po besedah Etienna Schwartza, glavnega investicijskega direktorja za likvidne vrednostne papirje v Twelve Securisu, je velikost portfelja ključna za upravljanje kompleksnosti cat skladov, od sofisticiranih modelov tveganja do skladnosti in distribucije skladov.

"Če želite pritegniti institucionalne vlagatelje, morate imeti zadostno kapitalsko moč," je rekel.

Nevarnosti na obzorju

Obveznice, povezane z vremenskimi ujmami, so lansko sezono orkanov preživele brez večjih posledic, vendar meteorologi za letos napovedujejo aktivnejšo sezono v Atlantiku, z možnostjo treh do petih velikih neviht.

Dobrescu opozarja, da podnebne spremembe otežujejo modeliranje tveganja za trg katastrofnih obveznic.

"Nekatere ekstrapolacije morda ne veljajo več," je rekla. "Na daljši rok je težko predvideti, kolikšni bodo dejanski donosi."

Vse več malih vlagateljev vstopa v UCITS sklade, ki upravljajo s tveganji naravnih ujm | Bloomberg

Pozavarovalnica Swiss Re bo upravljala negotovost z uporabo 190 lastnih modelov tveganja za različne vrste katastrof, pri čemer jim pomaga ekipa 50 znanstvenikov, specializiranih za modeliranje tovrstnih tveganj.

Direktorica Swiss Re Insurance-Linked Investment Advisors Mariagiovanna Guatteri zavrača zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do navzkrižja interesov, saj je Swiss Re hkrati izdajatelj in upravitelj cat skladov.

"Obstajajo zelo stroga pravila in postopki, ki ločujejo ti dve funkciji," je rekla.

Trg se še naprej širi

"Katastrofne obveznice, zapolnjujejo vrzel med povečanim povpraševanjem po pozavarovanju in zmanjšano zmogljivostjo pozavarovateljev za prevzem tega tveganja," pravi Seo. Glavni gonilnik tega trenda, dodaja, je rastoča cena obnove po katastrofah.

"Inflacija je v zadnjih petih letih povečala izpostavljenost tveganju za 50 odstotkov v nominalnih dolarjih," pravi Seo.

Po podatkih platforme Bloomberg Intelligence se je trg katastrofnih obveznic podvojil v zadnjih desetih letih, delež malih vlagateljev v UCITS skladih pa je narasel z 12 odstotkov v letu 2015 na 30 odstotkov v začetku leta 2025.