Majhna nizozemska vas Moerdijk bi lahko postala žrtev energetskega prehoda

Po vseh merilih je Moerdijk zaspano mestece. Ob mirnih ulicah stojijo lične nizozemske hiše, tišino pa tu in tam prekine le kakšen kolesar ali sprehajalec psa. Najživahnejši kotiček je lokalni bar s prigrizki, nizka stavba, na strehi katere je pritrjen velik plastični kornet za sladoled. To je kraj, kjer sosedje skrbijo drug za drugega.

A to se bo morda kmalu spremenilo.

Za pasom gozda se razprostira industrijsko območje, kjer delujejo nekateri največji evropski industrijski igralci. Shell ima v tem delu Nizozemske enega svojih največjih kemičnih kompleksov. Tu je tudi elektrarna družbe RWE ter na stotine drugih obratov podjetij, kot sta velikan na področju industrijskih plinov Air Liquide in družba za ravnanje z odpadki Attero. Potrebe regije po energiji medtem nenehno naraščajo.

Za Moerdijk je to vse večji problem. Starodavna vasica, ki je od Rotterdama oddaljena le kratko vožnjo, se v zadnjih mesecih bori za svoj obstoj. Nizozemske oblasti zaradi preoblikovanja energetskega sistema razmišljajo o obsežni širitvi infrastrukture na tem območju. To bi lahko pomenilo, da bi se moralo okoli 1.100 prebivalcev Moerdijka izseliti, vas pa bi porušili.

"Zakaj se mora vse zgoditi prav tukaj?" se sprašuje 65-letni Jos Schalk, ki v kraju živi že več kot šest desetletij. "Zakaj moramo oditi prav mi? Ali se del teh projektov ne bi mogel izvesti kje drugje?"

Prebivalec Jos Schalk na svojem domu. Foto:Lina Selg/Bloomberg

Nizozemska se že leta sooča s težavo, ki postaja vse bolj pereča tudi drugod po Evropi. Prehod na čistejše vire energije in opuščanje fosilnih goriv namreč hitro povečujeta potrebe po zmogljivostih električnega omrežja, omrežja pa se širijo precej počasneje. Države so zato pred zahtevno nalogo: kako zagotoviti dovolj električne energije za gospodinjstva in industrijo, hkrati ohraniti gospodarsko rast ter najti prostor za infrastrukturo, ki jo takšen prehod zahteva.

Razvoj novih tehnologij položaj še dodatno zaostruje. Hitra širitev podatkovnih centrov v državah, kot je Španija, ustvarja ogromne dodatne potrebe po električni energiji, pritisk na omrežje pa povečujeta tudi vse večja uporaba električnih vozil ter prehod gospodinjstev in podjetij na električno energijo. Nizozemska je eden najbolj nazornih primerov. Konec lanskega leta je na nove ali zmogljivejše priključke na električno omrežje čakalo več kot 15.000 velikih odjemalcev. Nekateri bodo morali čakati od pet do deset let.

Kraji, kot je Moerdijk, so tako vse bolj videti kot žrtve energetskega prehoda. Nizozemske oblasti naj bi o usodi vasi odločile še letos. Če jo bodo porušili, bi bil Moerdijk redek, morda celo edini primer v zahodni Evropi, kjer bi kraj izselili in porušili zaradi gradnje infrastrukture, potrebne za energetski prehod.

"Nizozemska je na neki način kanarček v rudniku, saj je majhna država," je dejal Derk Loorbach, profesor družbeno-ekonomskih prehodov na Univerzi Erasmus v Rotterdamu. "Druge države imajo nekoliko več prostora, da problem še naprej odrivajo, vendar ga ne bodo mogle ignorirati v nedogled."

Ob reki Hollands Diep, v bližini vasi, se razprostira vrsta tovarn nekaterih največjih evropskih industrijskih podjetij. Fotografija: Lina Selg/Bloomberg

V Moerdijku nekateri prebivalci načrtovano rušenje vasi vidijo kot neke vrste "faustovsko kupčijo". Ko je lani izvedel, da bi vas lahko izginila, je Schalk pomagal sprožiti kampanjo za njeno ohranitev. Skupnost se je od takrat razdelila na tiste, ki želijo za vsako ceno ostati, in tiste, ki so se pripravljeni odseliti. Na zborovanjih prebivalcev so tekle solze, na nekaterih hišah pa visijo velike zastave z napisom "Moerdijk mora ostati". Nekateri so se že odselili in izkoristili državno podprto shemo odkupa nepremičnin.

Moerdijk morda tudi ne bo edini takšen primer. Nizozemske oblasti ocenjujejo, da bi bilo za energetsko infrastrukturo in industrijski razvoj v širši regiji potrebnih približno 700 hektarjev zemljišč. To bi lahko vplivalo tudi na kakovost življenja v drugih okoliških skupnostih.

"Tu živijo ljudje, ki so stari 80 ali 90 let," je Schalk nedavno dejal ob skodelici kave. "Starega drevesa ni preprosto presaditi. Enako velja za ljudi. Že zdaj se nekateri odločajo, da ne bodo več pokopani tukaj."

V zadnjih mesecih so protesti prebivalcev Moerdijka in velik odziv lokalnih medijev upočasnili dokončno odločitev oblasti. Te so se medtem zavezale, da bodo preučile tudi alternativne načrte širitve, ki bi omogočili, da vas ostane nedotaknjena.

Toda Danny Dingemans, ki je v občini Moerdijk pristojen za gospodarske zadeve, meni, da bo vas težko ohraniti, če Nizozemska ne bo zmanjšala svojih ambicij na področju zelene energije. Območje potrebuje transformatorske postaje za visoko- in srednjenapetostno omrežje, pretvorne postaje za priklop vetrnih elektrarn na morju ter obrate za proizvodnjo vodika, je dejal. Zaradi koncentracije težke industrije je Moerdijk logična vstopna točka za električno energijo iz vetrnih elektrarn v Severnem morju, ki bo do območja prihajala po podmorskih kablih.

"Če ne bomo ukrepali, bo industrija izginila," je dejal Dingemans. "Preselila se bo drugam v Evropi ali v druge dele sveta. Na to spremembo ne moremo več čakati."

Več stoletij stara vas nedaleč od Rotterdama se bori za svoj obstoj. Fotografija: Lina Selg/Bloomberg

Predstavnik nizozemskega ministrstva za gospodarske zadeve je povedal, da bodo o prihodnosti Moerdijka skupaj odločale državne, deželne in občinske oblasti. Priključevanje vetrnih elektrarn na morju in razvoj nove vodikove infrastrukture sta po njegovih besedah "ključnega pomena". Prebivalci si zaslužijo jasen odgovor o prihodnosti kraja, vendar jim vlada ne more zagotoviti, da se podoben položaj ne bo ponovil. "Žal takšnega zagotovila ni mogoče dati."

Pomanjkanje zmogljivosti električnega omrežja zavira tudi gradnjo stanovanj, ki jih država nujno potrebuje, podjetjem pa otežuje širitev. Nekatera zato že razmišljajo, da bi svoje širitvene načrte opustila. Po oceni raziskovalcev Boston Consulting Group zaradi prezasedenosti omrežja Nizozemska vsako leto izgubi med 10 in 35 milijardami evrov potencialne gospodarske koristi. Trenutno je glavno ozko grlo omrežje, vendar se obeta nova težava. Nacionalni operater Tennet Holding je nedavno opozoril, da država do leta 2030 morda ne bo mogla več zadostiti povpraševanju po električni energiji.

Evropske države si prizadevajo zmanjšati odvisnost od uvoza nafte in plina, saj nestabilne razmere na svetovnih trgih motijo dobavo in ohranjajo visoke cene. Nizozemska je pri tem še posebej aktivna. Ker velik del države leži pod morsko gladino in je zato zelo izpostavljen ekstremnim vremenskim pojavom, želi do leta 2050 vso energijo pridobivati iz trajnostnih virov.

Nizozemski energetski strokovnjak Remco de Boer je pohvalil napredek države pri uvajanju obnovljivih virov energije v zadnjem desetletju, vendar opozoril, da razvoj omrežja zaostaja za potrebami. Energetski prehod "bo trajal še vrsto let, globoko v 30. leta", je dejal.

Nizozemske vlade so si že dolgo prizadevale uskladiti interese industrije s potrebami prebivalcev Moerdijka in okoliških krajev. Bližnje pristanišče je eno najpomembnejših prometnih in industrijskih središč na Nizozemskem ter pomembna povezava z evropskim omrežjem celinskih plovnih poti. V njem je zaposlenih več kot 20.000 ljudi.

Vprašanje prihodnosti Moerdijka se je zaostrilo leta 2013, ko je vladna komisija predlagala njegovo ukinitev. Sledili so konkretni izračuni in načrti. Leta 2025 so državni in lokalni predstavniki ocenili, da regija potrebuje prostor za novo energetsko infrastrukturo. Ena od možnosti bi prizadela kakovost življenja v več okoliških vaseh, druga pa bi zahtevala precej bolj radikalen poseg: porušitev celotnega Moerdijka.

Lokalno cerkev v središču vasi so preuredili v športno igrišče in otroško igralnico. Fotografija: Lina Selg/Bloomberg

Od takrat je občina začela odkupovati nekatere hiše, ki jih je zaradi negotovosti glede prihodnosti kraja danes skoraj nemogoče prodati. Dolgotrajna negotovost vse bolj vpliva tudi na življenje v skupnosti. Lokalni nogometni klub je v zadnjem letu s treh moških ekip ostal pri eni. Krajevni frizer ima vse manj strank, saj se družine odseljujejo. Osnovno šolo obiskuje rekordnih 67 učencev, vendar se prebivalci bojijo, da bi lahko šola izgubila smisel, če se bo odseljevanje nadaljevalo.

Vsi si želijo jasnega odgovora. Junija je koalicija prebivalcev in kmetijskih združenj nizozemski parlament pozvala, naj Moerdijk zaščiti, če se bo država na koncu odločila, da vas ohrani. "To, da vas lahko fizično ohranimo, še ne pomeni, da bo v njej mogoče tudi živeti."

Tudi Schalkova družina glede prihodnosti ni enotna. Njegova hči želi ostati, sin pa je pripravljen oditi. Schalku je ob tem težko. V vasi je treniral otroške nogometne ekipe in zbiral denar za opremo na igriščih, namenjeno otrokom z invalidnostmi. Njegova žena dela v lokalni trgovini.

"Na neki točki začneš razmišljati: 'Dajmo temu narediti konec,'" je dejal. "Če moramo oditi, naj nam to povedo in končajmo s tem."

Kljub temu si trenutno več prebivalcev želi ostati kot oditi. Lastnica trgovine s krofi in slanimi rogljički, ki je pred kratkim rodila hčer, pravi, da se ne namerava preseliti. "Vsi poznajo vse."

Prav ta povezanost je Schalka, nekdanjega občinskega uslužbenca, spodbudila k odločitvi, da se pred dvema letoma predčasno upokoji. Čeprav je zaradi tega pristal na nižji pokojnini, je želel svoj čas nameniti organiziranju prebivalcev in boju za ohranitev Moerdijka. Na njegovem kaminu stoji poslovilna voščilnica nekdanjih sodelavcev. Na njej je v risani podobi prikazan s čelado Vikinga, kako stoji na skali nad vasjo in v rokah drži zastavo z napisom "Save Moerdijk".

Ena od številnih zastav in napisov v vasi z geslom "Moerdijk mora ostati". Fotografija: Lina Selg/Bloomberg

Ko je prelistaval debelo mapo z izrezki iz lokalnih medijev, ki jih je o Moerdijku zbiral skozi leta, je Schalk zavzdihnil.

"Če je to res neizogibno in je v nacionalnem interesu, lahko to sprejmem," je dejal. "Toda predstavljajte si, da čez 10, 15 ali 20 let ugotovijo, da bi vas lahko preprosto ohranili. Kot nekdanjemu javnemu uslužbencu bi mi bilo zaradi tega globoko nerodno."

"Seveda bodo politiki, ki bodo za to odgovorni, takrat že zdavnaj odšli," je dodal. "Njihov mandat bo končan. To ne bo več njihov problem."