text size
Evropa je letos poleti doživela že pet vročinskih valov, dolgotrajna suša in rekordne temperature pa vse bolj obremenjujejo gospodarstvo. Vročina spodbuja širjenje uničujočih gozdnih požarov, otežuje oskrbo z energijo, zmanjšuje kmetijske pridelke ter znižuje gladino rek in vodnih zbiralnikov. Po ocenah banke Triodos bi lahko gospodarska škoda izničila skoraj vso letošnjo pričakovano 1,1-odstotno rast gospodarstva EU. Temperature so marsikje presegle 45 stopinj Celzija, zaradi vročine pa je letos po Evropi umrlo že več kot 25.000 ljudi. Pomanjkanje padavin v številnih delih celine je razmere še zaostrilo, saj je vročina dodatno poglobila sušo. Posledice se že kažejo v več ključnih gospodarskih panogah.
Nizek vodostaj otežuje rečni promet
Med najbolj prizadetimi je promet po Renu, eni najpomembnejših evropskih prometnih in trgovskih poti. Reka povezuje rotterdamsko pristanišče z industrijskimi območji v Nemčiji, ob njej pa delujejo številna velika podjetja iz kemične, avtomobilske, energetske in jeklarske industrije.
Vodostaj pri kraju Kaub južno od Kölna je sredi avgusta dosegel najnižjo raven od začetka meritev leta 1880. Merilna točka sicer ne prikazuje dejanske globine reke, temveč podatek, ki ladjarjem pove, koliko tovora lahko plovila še varno prevažajo. Ko se vrednosti tako močno znižajo, morajo ladje zmanjšati tovor, kar podraži prevoz in upočasni dobavne verige. V skrajnih primerih postane plovba za večja plovila celo nemogoča.
Po Renu se z ladjami prevaža širok nabor surovin in izdelkov, od kemikalij in naftnih derivatov do žita. Zaradi nizkega vodostaja pa morajo prevozniki zmanjševati količino tovora, da plovila ne bi nasedla, ponekod pa so bili prisiljeni plovbo celo začasno ustaviti. Posledice že občuti industrija. Nekatera podjetja so morala zmanjšati proizvodnjo, saj železniški in cestni promet ne moreta v celoti nadomestiti izpada rečnega prevoza. Motnje v logistiki so povzročile tudi rast prevoznih stroškov. Cena prevoza dizelskega goriva iz Rotterdama do Karlsruha, ki leži višje ob toku Rena od Kauba, je dosegla najvišjo raven, odkar Bloomberg leta 2009 spremlja te podatke.
Tovorna ladja za prevoz razsutega tovora pluje po plovnem kanalu reke Ren pri Kaubu v Nemčiji. Avgust 2026.
Čeprav gladina Rena poleti običajno upade, reka najnižjo raven praviloma doseže šele pozneje v sezoni. Če bo vodostaj ostal kritično nizek do sredine septembra, bi to lahko po ocenah banke Commerzbank nemškemu BDP v tretjem četrtletju odvzelo okoli 0,35 odstotne točke.
Vročina in suša zmanjšujeta pridelek
Vroče in suho vreme škoduje pridelkom in živini, ogroža oskrbo s hrano ter dodatno pritiska na kmete, ki se že spopadajo z višjimi stroški gnojil in goriva zaradi vojne z Iranom. Junijski vročinski val naj bi evropske pridelovalce žita stal okoli dve milijardi evrov izgubljenih prihodkov, ocenjuje britanski inštitut Energy and Climate Intelligence Unit.
Evropi se obeta eden največjih medletnih padcev pridelave žita v zadnjih desetletjih. Francija, največja kmetijska proizvajalka v EU, naj bi letos imela najslabši pridelek koruze po letu 1980, ocenjuje tamkajšnja vlada. K temu sicer deloma prispeva tudi manjša površina, namenjena pridelavi koruze, vendar naj bi se zaradi vročine in suše hektarski donos medletno zmanjšal za skoraj 20 odstotkov.
Pritiski na evropsko pridelavo žita so že zvišali cene, razmere pa se zaostrujejo v času, ko je tudi svetovna ponudba vse bolj izpostavljena motnjam. Zaradi suše so pod pritiskom pridelki v ZDA in Avstraliji, vrnitev vremenskega pojava El Niño pa bi lahko še povečala škodo na pridelkih po svetu. Negotovost prinašajo tudi vse intenzivnejši napadi med Rusijo in Ukrajino, ki ogrožajo izvoz žita prek Črnega morja. Hkrati rekordno nizek vodostaj Donave omejuje alternativne poti za prevoz ukrajinskega žita.
Zmanjšana proizvodnja hidroelektrarn zaradi praznih akumulacij
Zaloge vode v evropskih hidroelektrarnah so bile že pred poletjem precej izčrpane zaradi skromnih snežnih padavin pozimi. Vroče in suho poletje je razmere še dodatno zaostrilo. Po podatkih BloombergNEF so bile padavine v Evropi od junija do sredine avgusta več kot tretjino pod desetletnim povprečjem.
Na jugu Norveške, ki je pomembna izvoznica hidroelektrične energije v Združeno kraljestvo in celinsko Evropo prek podmorskih kablov, je gladina akumulacijskih jezer najnižja v več kot desetletju. Tudi v Alpah so zaloge vode v Franciji, Italiji in Švici precej pod dolgoletnim povprečjem za ta čas leta. Švicarski zvezni urad za okolje opozarja, da so merilne postaje na rekah severno od Alp zabeležile pretoke, kakršne običajno beležijo le enkrat na 10 do 100 let ali celo redkeje.
Švicarski zvezni urad za okolje opozarja, da so merilne postaje na rekah severno od Alp zabeležile pretoke, kakršne običajno beležijo le enkrat na 10 do 100 let ali celo redkeje.
Hidroelektrarne so leta 2025 zagotavljale približno 6 odstotkov evropske proizvodnje električne energije, kažejo podatki organizacije Ember. Hidroenergija je poceni in prilagodljiv vir, saj je mogoče proizvodnjo hitro povečati ali zmanjšati glede na potrebe. To je pomembno predvsem pri izravnavanju nihanj v proizvodnji iz vetra in sonca, ki je odvisna od vremenskih razmer.
Zaradi pomanjkanja vode za pogon turbin morajo hidroelektrarne zdaj zmanjševati proizvodnjo. Hidroelektrarne v Italiji, ki izkoriščajo rečni tok, so julija proizvedle najmanj električne energije za ta čas v letu v zadnjem desetletju, kažejo podatki združenja Entso-E. Če se padavine ne bodo občutno povečale, bi lahko manjša proizvodnja hidroelektrarn pozimi dodatno zvišala cene elektrike, saj bo treba za pokrivanje povpraševanja uporabiti več dražjega plina. Cene plina so se že zvišale zaradi motenj v dobavi utekočinjenega zemeljskega plina skozi Hormuško ožino, ki jih povzroča vojna z Iranom.
Jedrske elektrarne omejujejo proizvodnjo zaradi težav s hlajenjem
Vroče in suho vreme omejuje tudi proizvodnjo jedrske energije. Reke so ponekod preplitve ali pretopla, da bi iz njih lahko črpali dovolj vode za hlajenje reaktorjev. Poleg tega okoljski predpisi omejujejo izpust segrete vode nazaj v reke, da bi zaščitili vodne ekosisteme.
Francoske jedrske elektrarne so junija in julija zaradi vročine zabeležile rekordne izgube proizvodnje, kažejo podatki analitične družbe ICIS. Kljub temu je bila skupna proizvodnja francoskih jedrskih elektrarn približno na ravni preteklih let. To je pomembno, saj francoske jedrske elektrarne predstavljajo hrbtenico elektroenergetskega sistema zahodne Evrope in državi omogočajo, da elektriko pogosto izvaža v sosednje države.
Obalne jedrske elektrarne v Franciji se soočajo še z eno, vse pogostejšo posledico segrevanja morja – množičnim pojavljanjem meduz. Njihovo število se ob višjih temperaturah močno poveča, meduze pa lahko pri črpanju morske vode za hlajenje zaidejo v hladilne sisteme elektrarn. Zaradi velikega navala meduz je morala družba Electricité de France SA avgusta ustaviti reaktorje v elektrarni Gravelines na severu Francije, s čimer je bilo začasno izklopljenih okoli 5 odstotkov francoskih jedrskih zmogljivosti.
Razgaljeno rečno dno Donave ob jedrski elektrarni Paks na Madžarskem, avgust 2026.
V vzhodni Evropi je zaradi nizkega vodostaja Donave vse več držav prisiljenih posegati po dražjem uvozu električne energije, da bi nadomestile izpad jedrske proizvodnje. V Romuniji so konec julija ustavili enega od dveh reaktorjev v edini jedrski elektrarni v državi. Vojski je s pomočjo razstreljevanja skalne formacije v enem enem od rokavov Donave uspelo preusmeriti del vode v glavni tok in s tem gladino reke dvigniti za nekaj centimetrov. To pa ni bilo dovolj, da bi avgusta preprečili tudi ustavitev drugega reaktorja. Elektrarna Cernavodă običajno pokriva približno 20 odstotkov potreb po električni energiji v državi.
Na Madžarskem so med koncem julija in začetkom avgusta ustavili tri od štirih reaktorjev v jedrski elektrarni Paks. Gre za edino madžarsko jedrsko elektrarno, ki pri polni zmogljivosti zagotavlja približno 40 odstotkov električne energije v državi. Oblasti gradijo konstrukcijo v rečnem dnu in pripravljajo tudi potopitev barž, s čimer želijo zagotoviti, da se vodostaj Donave ne bi spustil tako nizko, da bi morali elektrarno v celoti ustaviti.
Gozdni požari pustošijo po Evropi
Dolgotrajna vročina in suša ustvarjata idealne razmere za hitro širjenje gozdnih požarov. Ti so doslej prisilili že stotisoče ljudi k evakuaciji, gašenje pa je za gasilce vse zahtevnejše.
Od začetka leta je v EU pogorelo že več kot 5.500 kvadratnih kilometrov površin, kar je več kot trikrat toliko, kot meri London.
Samo francoski gozdni požari bi lahko po ocenah bonitetne agencije Morningstar DBRS povzročili od 10 do 15 milijard evrov gospodarske škode. Velik del škode, ki jo povzročijo požari, običajno ni zavarovan. Francoski sistem državnega nadomestila za naravne nesreče sicer vključuje suše in poplave, ne pa tudi gozdnih požarov. Tudi v Španiji je bilo lani zavarovanega le približno 20 odstotkov od skupno petih milijard evrov gospodarske škode, ki so jo povzročili požari, je povedal Tyson Vickery, direktor in vodja globalnega plasiranja za Evropo pri zavarovalnem posredniku Marsh.
Opustošena pokrajina in požgano rastlinje ob zadrževalniku Burguillo po gozdnem požaru v kraju El Barraco v Španiji, julija.
Kljub temu pri Swiss Re in drugih zavarovalnicah ter pozavarovalnicah pričakujejo, da bo letošnja sezona požarov po Evropi povečala povpraševanje po zavarovanjih. Evropa se segreva hitreje kot katera koli druga celina, podnebne spremembe pa povzročajo, da so vročinski valovi vse daljši, pogostejši in intenzivnejši. Zavarovalnice se zato pripravljajo na novo obdobje vse večjih tveganj zaradi naravnih nesreč, kar bi lahko pomenilo višje premije in večje izplačane škode.
.webp){kind=icon}
