Evropska unija želi upočasniti zmanjševanje emisij CO₂ v okviru sistema trgovanja z emisijskimi kuponi, da bi industriji omogočila več časa za prehod na čistejše tehnologije, pri tem pa ohranila cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.
V okviru načrtovane reforme sistema trgovanja z emisijami (ETS), ki naj bi jo Evropska komisija predstavila še ta teden, želi Bruselj najti ravnotežje med zmanjšanjem stroškov zelenega prehoda za industrijo in ohranjanjem spodbud za podjetja, ki hitreje zmanjšujejo emisije ter vlagajo v Evropi.
Reforma je postala eno ključnih političnih vprašanj v EU, potem ko so nekatere vlade in energetsko intenzivne industrije opozorile, da trg ogljika dodatno obremenjuje podjetja z višjimi stroški električne energije in plina.
Po navedbah virov, ki so seznanjeni s pogajanji, Evropska komisija razmišlja o znižanju tempa zmanjševanja skupne količine dovoljenih emisij. Letna stopnja bi se lahko v obdobju med letoma 2031 in 2035 znižala na med 3,5 in 3,9 odstotka, vendar končna odločitev še ni sprejeta.
Po letu 2036 bi se tako imenovani linearni faktor zmanjšanja (Linear Reduction Factor – LRF) dodatno znižal in znašal med 2 in 2,4 odstotka, so povedali viri, ki zaradi občutljivosti pogovorov niso želeli biti imenovani.
Evropska komisija informacij ni želela komentirati, saj se je sklicevala na svojo dolgoletno prakso, da ne razkriva podrobnosti o predlogih, ki so še v pripravi. Evropski komisarji naj bi reformo obravnavali in potrdili 17. julija, ko bodo odločali o njeni končni različici.
Cena emisijskih kuponov je po Bloombergovi objavi nadaljevala padec in se ob koncu trgovanja znižala za 0,3 odstotka na 81,16 evra za tono.
EU je sistem trgovanja z emisijami (ETS) uvedla leta 2005. Danes vključuje približno 10.000 industrijskih naprav v panogah, kot so proizvodnja jekla, cementa in gnojil, za katere določa zgornje meje emisij, ki se sčasoma znižujejo. Evropska komisija želi sistem prilagoditi strožjemu cilju, do leta 2040 zmanjšati emisije za 90 odstotkov glede na raven iz leta 1990. Reforma bo zajela tudi del letalskega prometa zunaj EU ter manjše tovorne ladje.
Počasnejši tempo zmanjševanja emisij bi omogočil, da bi del emisijskih kuponov ostal na voljo tudi po letu 2039, ko naj bi po zdajšnjih pravilih skupna dovoljena količina emisij dosegla nič. Medtem ko nekatere države članice zagovarjajo ohranitev trenutne letne stopnje zmanjševanja v višini 4,4 odstotka tudi v prihodnjem desetletju, druge pozivajo k znižanju stopnje pod tri odstotke.
Vse večji pritiski
Stroški emisij so bili v zadnjih mesecih vse bolj pod drobnogledom, potem ko so se zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu zvišale cene energije. To je dodatno okrepilo zaskrbljenost glede slabšanja konkurenčnosti evropske industrije v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Deset držav članic, med njimi Italija, Poljska, Grčija, Romunija in Estonija, je v sredo opozorilo Evropsko komisijo, da bi prehitro zmanjševanje emisij lahko spodbudilo selitev industrijske proizvodnje iz Evrope.
"Zato je treba veljavnost sistema ETS podaljšati skoraj do leta 2050," so države članice zapisale v skupni izjavi, ki jo je pridobil Bloomberg. "To prilagoditev je treba uvesti čim prej, saj je naša industrija pod velikim pritiskom in se sooča z neposrednimi ter nepopravljivimi stroški."
Da bi podjetjem zagotovila več manevrskega prostora, želi Evropska komisija v sistem vključiti tudi 250 milijonov ton visokokakovostnih domačih projektov odstranjevanja ogljika. Gre za rešitve, ki ogljikov dioksid odvzemajo iz ozračja. Po navedbah virov Bruselj razmišlja tudi o možnosti uporabe mednarodnih ogljičnih dobropisov v obsegu dveh odstotkov celotne emisijske omejitve ETS, pri čemer bi učinkovitost tega mehanizma ponovno ocenil leta 2033.
Pomemben del predlagane reforme so tudi spremembe mehanizma za stabilnost trga (Market Stability Reserve – MSR), ki skrbi za ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po emisijskih kuponih. Mehanizem to dosega tako, da presežne kupone umika s trga ali jih ob pomanjkanju ponovno sprošča v obtok.
Po letu 2030 naj bi bil MSR bolj prilagodljiv in prilagojen manjšemu trgu emisijskih kuponov. Delež kuponov, ki jih mehanizem umakne s trga, bi se zmanjšal s 24 na 12 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi več emisijskih kuponov ostalo v obtoku dalj časa.
Komisija želi sistem trgovanja z emisijami razširiti tudi na del mednarodnega letalskega prometa.
Po predlogu bi se od leta 2029 v ETS vključili odhodni leti v države, oddaljene do 5.000 kilometrov. Med njimi bi bile destinacije, kot so Združeni arabski emirati, Turčija, Maroko in države Zahodnega Balkana. Leti v ZDA in na Kitajsko bi za zdaj ostali izvzeti, leta 2032 pa bi Komisija preverila vpliv mednarodne pobude CORSIA, katere cilj je omejiti rast emisij v letalstvu.
Reforma predvideva tudi vključitev manjših ladij z bruto tonažo med 400 in 5.000 tonami v sistem ETS. Večji del prihodkov bi namenili pomorskemu sektorju, predvsem za razvoj in uporabo čistejših goriv.
.webp){kind=icon}
