Politična tveganja in energija sprožajo razprodajo evropskih obveznic

Rast cen plina in vse večja politična negotovost stopnjujeta pritisk na evropski trg obveznic, kjer se razprodaja v zadnjih tednih krepi hitreje kot na drugih velikih trgih.

Stroški dolgoročnega zadolževanja Francije, Italije in Velike Britanije so se v zadnjem mesecu povečali najbolj med državami skupine G7, donosnosti njihovih obveznic pa so dosegle večletne vrhove. Tudi Nemčija, ki velja za varno zatočišče v regiji, ni ostala nedotaknjena. Vlagatelji za nakup njenih 30 letnih obveznic zahtevajo najvišjo premijo po letu 2011.

Vlagatelje skrbi možnost novega energetskega šoka, še posebej v času, ko so javne finance številnih držav pod velikim pritiskom. Cene zemeljskega plina so od začetka vojne z Iranom poskočile za več kot 120 odstotkov in prejšnji teden dosegle najvišjo raven v treh letih. To krepi pričakovanja, da bo morala Evropska centralna banka obrestne mere še naprej zviševati. Tudi kazalnik pričakovane inflacije v evrskem območju za prihodnje leto se je povzpel na raven, nazadnje zabeleženo maja.

"Evropska odvisnost od energije je znova v ospredju," je dejal Ludovic Subran, glavni investicijski direktor in glavni ekonomist pri Allianz SE. "Višja inflacijska pričakovanja so okrepila pričakovanja glede prihodnje denarne politike centralne banke, kar je pomembno prispevalo k rasti donosnosti dolgoročnih obveznic."

Skok cen plina

Zaloge zemeljskega plina so za ta čas leta na rekordno nizki ravni, kar povečuje nevarnost zaostritve svetovnega boja za dobave, saj zmanjkuje časa za polnjenje skladišč pred zimo. Vlade in podjetja so čez poletje odlašali z nakupi, zdaj pa bi lahko s povečanim povpraševanjem cene potisnili nad 100 evrov za megavatno uro, kar bi bilo približno 40 odstotkov več od trenutnih ravni. Pri tem bi tekmovali s kupci v Aziji.

"Evropa je še posebej izpostavljena skoku cen plina," je dejal Mark Dowding, glavni investicijski direktor pri RBC BlueBay Asset Management. "Revnejše države v razvoju si višjih cen preprosto ne morejo privoščiti, zato jih Evropa pri nakupu plina v bistvu prehiti."

Zemeljski plin postaja večje inflacijsko tveganje za evropski dolg kot nafta

V ZDA inflacijske skrbi večinoma poganja nafta, katere cena je še vedno približno 20 odstotkov pod aprilskim vrhom. Razlika se odraža tudi na trgu obveznic. Donosnost 10 letnih nemških obveznic se je od 4. avgusta zvišala za 24 bazičnih točk in zdaj znaša okoli 3,35 odstotka. Donosnost primerljivih ameriških državnih obveznic se je medtem povečala za 14 bazičnih točk.

Trg zamenjav trenutno nakazuje, da bi lahko Evropska centralna banka v prihodnjem letu obrestne mere zvišala še trikrat po 0,25 odstotne točke, pri čemer naj bi do prvega zvišanja prišlo že na četrtkovem zasedanju. V ZDA trg v enakem obdobju pričakuje dve zvišanji obrestnih mer.

Tudi če bi ZDA in Iran obnovila mirovni dogovor, ki je julija propadel, in s tem ublažila energetski šok, centralne banke opozarjajo na tveganje tako imenovanih sekundarnih učinkov. Začetni skok cen bi se lahko prenesel v širše gospodarstvo in sprožil nov krog rasti cen. Obete bi lahko dodatno zapletel pojav "super El Niña" v prihodnjih mesecih, ki bi lahko zaradi višjih cen hrane še okrepil inflacijo.

Trgovce z obveznicami skrbi tudi evropska politična negotovost, saj se vlade pripravljajo na oblikovanje proračunov za leto 2027, pri tem pa jih bremenijo vse večji pritiski na javno porabo in bližajoče se volitve.

Francoske obveznice so se odrezale slabše od primerljivih evropskih, saj kandidati za naslednika predsednika Emmanuela Macrona prihodnje leto zagovarjajo povsem različne pristope k reševanju velikanskega dolga in proračunskega primanjkljaja, ki presega pet odstotkov BDP. Premija, ki jo vlagatelji zahtevajo za posojanje Franciji v primerjavi z Nemčijo, je blizu najvišje ravni od evropske dolžniške krize leta 2012.

"Slaba presenečenja"

Italiji se je medtem uspelo poceniti zadolževanje v primerjavi z Nemčijo, kar je nagrada za obdobje politične stabilnosti in zadržane javne porabe pod vodstvom premierke Giorgie Meloni. Ta vodi najdlje trajajočo italijansko vlado po letu 1946, vendar jo prihodnje leto čakajo volitve. Po besedah Davida Oneglie, direktorja za evropsko in globalno makroekonomijo pri TS Lombard, obstaja tveganje, da bo sklenila zavezništvo z novo skrajno desno stranko in oblikovala manj stabilno koalicijo, ki bi postala še bolj populistična.

"Obstajajo tehtni razlogi za prepričanje, da trg ne posveča dovolj pozornosti političnim razmeram v Nemčiji in Italiji, zaradi česar ostaja izpostavljen neprijetnim presenečenjem ter nenadni prevrednotitvi tveganja in terminskih premij, ko na trg pridejo nove informacije," je dejal.Strateg pri Schrodersu James Bilson meni, da zlasti italijanske obveznice vlagateljev za politična tveganja ne nagrajujejo dovolj. Donosnost 10 letnih italijanskih obveznic je pri približno 4,2 odstotka, kar je le nekoliko manj od primerljive francoske donosnosti.

V Nemčiji medtem gospodarstveniki opozarjajo na nevarnosti populizma pred deželnimi volitvami, na katerih naj bi se še izraziteje pokazala krepitev stranke Alternativa za Nemčijo, ki je znana po etnonacionalističnih in evroskeptičnih stališčih. Kancler Friedrich Merz, ki se že sooča z nezadovoljstvom znotraj konservativnega bloka, bo po nedeljskem rekordnem rezultatu AfD na deželnih volitvah najverjetneje pod še večjim pritiskom.

Kaj pravijo Bloombergovi strategi ...

"Lahko bi upočasnilo ali celo ogrozilo nujno potrebne reforme. Nič od tega globalnim vlagateljem ne bo vlivalo posebnega zaupanja, prav tako pa verjetno ne bodo pozdravili vse večje priljubljenosti stranke, ki se je v preteklosti zavzemala za izstop Nemčije iz evra." - Conor Cooper, makroekonomski strateg

Michael Every, globalni strateg pri Rabobanku, meni, da bi se morali trgi v prihodnjih letih lahko soočiti še z enim pomembnim strukturnim premikom. Nemčija je namreč opustila dolgoletno politiko fiskalne zadržanosti in omilila pravila glede zadolževanja, da bi lahko financirala obsežne naložbe v obrambo in infrastrukturo.

"Najprej se je 'Nemčija se ne bo nikoli zadolževala' spremenilo v 'Nemčija se močno zadolžuje'. Bi se lahko zdaj tudi 'Nemčija je politično stabilna' spremenilo v 'Nemčija je politično nestabilna'?" je zapisal v komentarju. "Morda se približujemo prihodnosti, v kateri populisti ne bodo več jezna manjšina, temveč večina," je dodal.

Kljub temu višji donosi evropskih obveznic privabljajo vlagatelje, ki menijo, da so trgi pretiravali, pa tudi upravljavce premoženja, ki želijo svoje naložbe razpršiti stran od ameriških državnih obveznic.

Pri družbi Aviva Investors višji portfeljski upravljavec Steve Ryder povečuje izpostavljenost evropskim trgom, hkrati pa se zavaruje pred inflacijskimi tveganji, ki jih še naprej predstavlja rast cen energije. Kevin Zhao, vodja globalnih državnih obveznic in valut pri UBS Asset Management, medtem kupuje dolgoročne nemške obveznice.

Evropske obveznice ostajajo občutljive na dogajanje na drugih trgih. Za padec cen ameriških državnih obveznic je v veliki meri zaslužna odporna rast ameriškega gospodarstva. K pritisku prispeva tudi boj za kapital, saj vlade in tehnološka podjetja na trg pošiljajo vse več novih obveznic.

David Zahn, vodja evropskih obveznic pri Franklin Templetonu, meni, da so za velik del razprodaje evropskih obveznic odgovorni zunanji dejavniki. Čeprav je po njegovih besedah "zelo blizu" nakupu dolgoročnejših obveznic, čaka, da se donosnost 10 letnih nemških obveznic približa 3,5 odstotka.

"Donosnosti po svetu rastejo, zato tudi Evropa ni imuna na ta trend," je dejal Zahn. "Ne vem, kaj bi lahko ustavilo nadaljnjo rast donosnosti."