Kaj vemo o KMG International, podjetju, ki želi vstopiti na slovenski trg goriv

Kazahstanski veleposlanik v Sloveniji Altaj Abibulajev je v nedavnem intervjuju za Bloomberg Adria potrdil, da se kazahstansko naftno podjetje KMG International pripravlja na uradni začetek delovanja svoje maloprodajne mreže goriv v Sloveniji.

"To je ena najpomembnejših nedavnih kazahstanskih naložb na slovenskem trgu," je povedal in dodal, da bo več znanega do konca leta. KMG International oziroma KazMunayGas naj bi na slovenski trg vstopil prek svoje hčerinske družbe Rompetrol.

Rompetrol je nekdanja romunska državna družba, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in rafiniranjem surove nafte. Leta 2007 je kazahstanski KMG pridobil 75 odstotkov Rompetrola, preostalih 25 odstotkov pa je prevzel dve leti pozneje.

Rompetrol se osredotoča predvsem na trge jugovzhodne in vzhodne Evrope. Mreža bencinskih črpalk družbe deluje v Romuniji, Moldaviji, Franciji, Španiji, Ukrajini, Bolgariji in Gruziji, kjer je največje podjetje na področju prodaje goriv.

Z vprašanji o vstopu na slovenski trg smo se obrnili na KMG International, od koder pa nam do zaključka redakcije odgovorov niso poslali.

Razcvet kazahstanske naftne industrije

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IAE) ima Kazahstan s 30 milijardami sodov 12. največje zaloge surove nafte na svetu. Naftni in plinski sektor je glavni motor kazahstanskega gospodarstva, ki mu Mednarodni denarni sklad (MDS) za letos napoveduje 4,6-odstotno rast.

Kljub temu je uradna Astana pri financiranju državnega proračuna v veliki meri še vedno odvisna od prihodkov iz nafte. Nafta je leta 2024 pomenila več kot 40 odstotkov vseh prilivov na tekočem računu in četrtino državnih prihodkov, ugotavlja MDS.

Čeprav višje cene nafte pozitivno vplivajo na prilive v proračun, pa je kazahstanski naftni sektor postal tudi posredna žrtev vojne v Ukrajini. Ukrajinski napadi z brezpilotniki na rusko energetsko infrastrukturo so v zadnjem letu poškodovali infrastrukturo Kaspijskega cevovodnega konzorcija, ki upravlja naftovod med zahodnim Kazahstanom in ruskim črnomorskim pristaniščem Novorosijsk.

Po tem cevovodu Kazahstan izvozi okoli 80 odstotkov svoje nafte, večino v Evropo. Posledično se je proizvodnja v prvem četrtletju 2026 zmanjšala za 20 odstotkov, izvoz pa za 22 odstotkov, je poročal Eurasianet.

Kazahstan je tudi del razširjene Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC+). V naftnem kartelu je prihajalo do razhajanj še pred začetkom vojne v Iranu, med katero so iz OPEC izstopili Združeni arabski emirati (ZAE). Lani je za nekaj nesoglasja v razširjeni skupini poskrbel tudi Kazahstan, ki je črpal več nafte, kot so mu dovoljevale kvote kartela.

Takrat so predstavniki Kazahstana za agencijo Reuters povedali, da pri določanju obsega proizvodnje dajejo prednost nacionalnim interesom pred interesom OPEC+. Nekatera poročila so celo nakazovala na morebiten izhod Astane iz skupine.

Kazahstan je doslej zanikal načrte za izstop iz skupine OPEC+. Sočasno proizvodnja nafte zaradi hitrega povečanja črpanja na nahajališču Tengiz, ki ga vodi ameriški Chevron, dosega rekordne ravni. Zaradi večje proizvodnje država vztrajno presega dogovorjene kvote OPEC+, čeprav dosega le okoli 1,5 odstotka svetovne proizvodnje nafte oziroma približno tri odstotke proizvodnje znotraj skupine.

Približno 70 odstotkov kazahstanske proizvodnje naj bi letos izviralo iz treh največjih projektov s tujimi operaterji – Tengiza, Kašagana in Karačaganaka –, v katerih ima država le manjšinske deleže. Omejevanje črpanja na teh poljih bi pomenilo velik preobrat, saj so oblasti tuje energetske družbe, med njimi Chevron, ExxonMobil, Eni in Shell, vrsto let spodbujale k večjim vlaganjem in večji proizvodnji.

Poslovanje KMG International v luči valutnih nihanj

KazMunayGas (KMG) je daleč največje podjetje v kazahstanskih rokah, čeprav vlada v Astani velikodušno podeljuje koncesije za izkoriščanje nafte tujim naftnim velikanom, zlasti zahodnim.

KMG International, mednarodna veja državne družbe, registrirana na Nizozemskem, pa ima 28 podjetij, ki poslujejo v sedmih državah, od katerih so štiri evropske, poroča časopis The Times of Central Asia.

KazMunayGas je za leto 2025 poročal o prihodkih v višini 17,98 milijarde dolarjev, medtem ko so leto prej znašali 17,75 milijarde dolarjev. Največji dejavnik, ki je prispeval k padcu prihodkov v dolarjih, je bila šibitev kazahstanske valute tenge. Družba je v objavi poslovnih rezultatov za lani sicer poročala o okrepljeni prodaji rafiniranih proizvodov in okrevanju proizvodnje v rafinerijah.

Čisti dobiček se je zmanjšal za dva odstotka, na 2,06 milijarde dolarjev, saj so ga bremenile tečajne izgube, višji proizvodni stroški, večja amortizacija in manjši finančni prihodki. Prilagojeni čisti dobiček se je povečal za odstotek, na 2,45 milijarde dolarjev.

Kazahstansko družbo bremenijo predvsem povišani stroški, povezani z nakupom nafte, plina, naftnih derivatov in drugih materialov, ki so se v letu 2025 medletno povečali za 15,9 odstotka. Proizvodni stroški so medtem zrasli za 13,6 odstotka, stroški prevoza in prodaje pa za 19,1 odstotka, je podjetje zapisalo v poslovnem poročilu za leto 2025.

Bloomberg

 

Če se napovedi uresničijo, bi KMG International v bližnji prihodnosti vstopil na slovenski naftni trg, na katerem prevladuje peščica velikih igralcev. Portal Lider.si in bonitetna hiša CompanyWall sta letos ugotovila, da pet podjetij obvladuje kar 95 odstotkov maloprodajnega trga goriv. Peterica namreč upravlja 522 od 548 bencinskih črpalk po državi.

Največ jih ima Petrol, ki s 313 bencinskimi črpalkami nadzoruje 57 odstotkov trga, sledi mu madžarski MOL s 133 bencinskimi črpalkami in Shell z 48 črpalkami. M Energija medtem upravlja 21 samopostrežnih bencinskih servisov, Logo Bencinski servisi pa sedem.

Jedrsko sodelovanje med Slovenijo in Kazahstanom

Energetsko sodelovanje med Kazahstanom in Slovenijo ni novost. Kazahstan je za ZDA namreč drugi največji dobavitelj nafte v EU, prav tako pa je pomemben dobavitelj naravnega urana in njegovih spojin. Jedrska energija je bila leta 2024 drugi največji vir energije v EU.

Po podatkih Svetovne banke je Kazahstan drugi največji izvoznik urana v EU, takoj za Kanado, ki je daleč največji dobavitelj te surovine v 27-članski blok. Srednjeazijska država je hkrati največji proizvajalec urana na svetu.

Med letošnjim sestankom med veleposlanikom Abibulajevom in nekdanjim državnim sekretarjem za jedrski program Danijelom Levičarjem se je govorilo celo o vzpostavitvi okvirja sodelovanja z memorandumom med državnim Kazatompromom in slovenskimi jedrskimi institucijami. Slovenija se namreč zanima za proučitev možnosti sodelovanja na področju jedrskega goriva.

Poslovno sodelovanje med Kazahstanom in Slovenijo

Slovenija iz Kazahstana uvaža predvsem kovine. Aluminij, železo in jeklo zajemajo kar 81 odstotkov slovenskega uvoza iz te srednjeazijske države v letu 2025. Preostali uvoz sestavljajo farmacevtski izdelki, žitarice in živila. Po podatkih Izvoznega okna več kot dve tretjini slovenskega izvoza v Kazahstan pomenijo farmacevtski izdelki, 10 odstotkov slovenskega izvoza pa še jedrski reaktorji, kotli in stroji.

Trgovinska bilanca je nesorazmerno nagnjena v prid Slovenije, ki je leta 2025 v Kazahstan izvozila za kar 176 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 17 milijonov evrov. Ob to se je obregnil tudi kazahstanski veleposlanik Abibulajev, ki je dejal, da trenutna raven trgovine in naložb še ne izraža resničnih zmogljivosti naših gospodarstev.