V zlomu turških skladov ujeti življenjski prihranki tisočev vlagateljev

Dva tedna po tem, ko je po nasvetu sorodnika svoje prihranke vložil v enega najbolj vročih turških delniških skladov, je 28-letni Mehmed Kervanci obupano pritiskal na gumb za prodajo v aplikaciji za trgovanje na telefonu.

Kervanci, ki je brezposeln, je želel 2,5 milijona lir (51.000 dolarjev) uporabiti za kritje stroškov prihajajoče poroke. Namesto tega je postal eden od skoraj pol milijona vlagateljev, ki jih je zajela kriza turških upravljavcev premoženja in ki se zdaj sprašujejo, ali bodo svoj denar sploh še kdaj dobili nazaj.

Turški regulatorji so v okviru preiskave dolgoletnih shem, podobnih Ponzijevim, povezanim z nelikvidnimi delnicami, odredili likvidacijo približno 20 milijard dolarjev vrednih delniških in denarnih skladov. Kolikšen del tega premoženja bo mogoče izterjati, za zdaj ni jasno.

Nekateri vlagatelji so vedeli, da tako visoki, trimestni donosi dolgoročno niso vzdržni, zato so se iz naložb umaknili, še preden je prišlo do zloma. Drugi pa se očitno niso zavedali tveganja, ki so ga prevzemali. Po podatkih turškega odbora za kapitalske trge je v več kot 130 skladih, ki so jih poslali v likvidacijo, ostalo ujetih kar 455.758 vlagateljev.

"Ko našega prodajnega naloga niso izvedli, nas je zajela panika," je Kervanci povedal po telefonu. "Denar na banki ni prinašal skoraj ničesar, zato smo iskali druge možnosti, kam bi ga vložili. Zdaj smo povsem obupani."

Tako kot številni drugi vlagatelji je tudi Kervanci računal, da bodo izjemno visoki donosi skladov družb Tera Portfoy Yonetimi AS in Pusula Portfoy Yonetimi AS pomagali ohraniti vrednost njegovih prihrankov v času, ko je inflacija v Turčiji v zadnjih treh letih v povprečju znašala okoli 50 odstotkov.

Turčija ni tuja pretresom na finančnih trgih, vendar je bila pozornost ob preteklih krizah večinoma usmerjena v šibko liro in tveganja za bančni sistem. Tokratni pretresi izvirajo iz sumov, da je skupina skladov svoje donose umetno napihovala. Spremembe regulative, uvedene konec avgusta, so se ta mesec stopnjevale v pravo paniko.

V središču zloma je predsednik uprave družbe Tera Emre Tezmen, ki so ga v sredo zgodaj zjutraj aretirali.

"Večinoma umetno"

Visoke donose so skladi ustvarjali "večinoma umetno", je dejal Orkun Saka, predavatelj na londonski univerzi City St. George's. "Če je v prostem obtoku le majhen delež delnic, lahko že nakupi sklada sami dvignejo njihovo ceno in s tem povečajo vrednost njegovega portfelja."

Ko so cene delnic začele strmo padati, so morale družbe prodajati vse več premoženja, da bi prišle do denarja. S tem se je sprožil začaran krog novih izgub in vse večjih umikov vlagateljev.

Po podatkih platform za spremljanje skladov Fonbul in Fintables so vlagatelji med 31. avgustom in 23. septembrom iz turških investicijskih skladov umaknili približno 600 milijard lir. Turške delnice so 16. septembra doživele največji padec v več kot letu dni.

Vlagatelji v turške investicijske sklade po zlomu množično zahtevajo izplačilo svojih naložb. Foto: Kostas Tsironis/Bloomberg

"Zdaj te delnice vsak dan znova strmoglavljajo," je dejal 30-letni Cem, trgovec, ki se je tudi sam precej pozno pridružil borzni mrzlici. Zaradi strahu pred morebitnimi posledicami ni želel razkriti priimka. "Kdo pri zdravi pameti bi še kupoval te delnice, da bi nam lahko vrnili denar?"

Ko se je razprodaja stopnjevala, svojega vložka v višini 2,3 milijona lir v dva sklada družbe Tera ni več mogel prodati. Cem je povedal, da je sprva računal, da mu bo denar pomagal pri plačilu pologa za stanovanje, zdaj pa ga skrbi, kako bo sploh plačal najemnino prihodnji mesec.

Še posebej boleče je, da je v sklada vložil tudi zlato, ki ga je dobil kot poročno darilo, je dejal.

"To me spravlja ob pamet. Že več dni skoraj ne jem," je povedal po telefonu.

"Iz dežja pod kap"

Emil Gurol Akyuz je konec avgusta 2,4 milijona lir, ki jih je imel vložene v zlato, prenesel v dva delniška sklada družbe Tera. Verjel je, da bo tako zaščitil svoje prihranke, saj je cena zlata takrat upadala.

"Sprva sem okleval, a skladi so kar naprej rasli," je po telefonu iz Istanbula povedal Akyuz, univerzitetni diplomant, ki trenutno išče zaposlitev. "Povsem sem na trnih. Ne morem spati, včasih komaj dve ali tri ure na noč."

"Vse te sklade je odobril regulator," je dejal Latif Ersoy, podjetnik iz Istanbula, ki je v začetku leta v tri sklade družbe Pusula vložil približno 300.000 lir.

Potem ko je izgubil 90 odstotkov prvotnega vložka, je Ersoy dejal, da mu je "zdaj pravzaprav vseeno, ali bo denar sploh dobil nazaj".