Minister Šircelj: V lov na tuj kapital, domače prihranke pa na borzo

''Naša vlada si bo prizadevala za izboljšanje naložbenega okolja, saj bomo v Slovenijo le tako lahko privabili inovativna podjetja, ki bodo okrepila konkurenčnost naše države,'' je bil glede namer aktualne vlade na dogodku v organizaciji Ameriške gospodarske zbornice AmCham jasen minister za finance Andrej Šircelj.

V turbulentnih časih, kjer ne manjka geopolitičnih in varnostnih tveganj, svoje pa k negotovosti dodaja tudi bliskovit in nereguliran preboj umetne inteligence AI, se spreminjajo tudi pravila igre upravljanja s tveganji v finančni industriji. Prav to je bila osrednja tema dogodka z naslovom "Kdo plača ceno tveganja? Kapital, konkurenčnost in finančni trgi," na katerem sta poleg ministra sodelovala še David Capezza, direktor tveganj pri Visa Europe, ter Paola Papanicolau, direktorica divizije mednarodnih hčerinskih bank skupine Intesa Sanpaolo.

Evropejci, še bolj pa Slovenci, smo, ko pride do plemenitenja denarja nadpovprečno konservativni, saj prihranke povečini hranimo ali na bančnih računih v vlogi depozitov ali v nepremičninah. To za kapitalske trge in posledično državo, ki si želi okrepiti konkurenčnost svojega gospodarstva, ni optimalno, je bilo slišati iz ust govorcev.

Tveganje je namreč predpogoj za naložbe, ki poganjajo razvoj, s katerim se krepi konkurenčnost gospodarstva, je dejal Capezza. ''Tveganje je sestavni del naložb in iskanja priložnosti, države pa morajo poskrbeti, da je poslovno okolje pripravljeno na hitro posvajanje novih tehnologij, interoperabilnost pa je zagotovljena,'' je ocenil pozitivno vlogo tveganja.

Slovenija z novim finančnim produktom

Minister je na to odgovoril, da vlada pripravlja kar nekaj novosti na področju zakonodaje, ki bo državo naredila privlačnejšo za naložbe, pri tem pa napovedal davčno reformo kot tudi spremembo zakonodaje, ki ureja delovanje kapitalskih trgov.

''Zato, da izboljšamo pogoje za njihovo delovanje, bomo spremenili finančno zakonodajo, s čimer bomo aktivirali denar depozitarjev,'' pri tem pa pozval bančni sektor, ki mora s strankami oblikovati zaupanje za sprejemanje bolj tveganih, a potencialno donosnejših, strategij varčevanja za starost. ''Osredotočiti se moramo na izobraževanje mladih, saj vemo, da imamo težave s pokojninskim sistemom,'' je omenil.

Da gre za vseevropski problem, se je strinjala tudi bančnica Papanicolau, ki je dejala, da je Mario Draghi v svoji nedavni oceni evropske konkurenčnosti ugotovil, da Evropi za to manjka med 7 in 8 biljoni evrov, ''samo pri naši banki pa je skupen obseg kapitala, ki ga imajo stranke na računih, več kot bilijon evrov''. ''Zato je bistveno vprašanje, kako aktivirati ta kapital,'' se je vprašala.

Minister je priložnost izkoristil tudi za napoved novega finančnega produkta, ki ga bo država lansirala na tujih dinamičnih trgih, kot sta ZDA in Indija, tudi v Evropi. Gre za sklad, ki bo poganjal inovacije in izume, je dejal Šircelj in bo ustanovljen po zaključenem javnem pozivu, ''h kateremu bomo pozivali mednarodne partnerje sklade, banke, institucionalne vlagatelje v Silicijevi dolini, Indiji, tudi Evropi, ki bo Sloveniji omogočil, da bo postala bolj konkurenčna.'' 

Šircelj je izrazil upanje, da bo Evropska komisija še v aktualnem irskem mandatu predstavila dolgo pričakovano novo evropsko zakonodajo za kapitalske trge, vključno s krepitvijo bančne unije. To podpira tudi Slovenija, je zatrdil. ''V ZDA so kapitalski trgi večji in zato prinašajo več inovacij, moramo si prizadevati za držanje koraka s Kitajsko in ZDA.''

Foto Bobo

Pretirano regulirana Evropa

Glede na vse večjo vlogo AI se sogovorniki niso mogli izogniti njeni vlogi v finančni industriji, pri čemer pa še vedno ni jasno, v kolikšni meri je nova in prebojna tehnologija orodje, ki pomaga oceniti in zmanjševati tveganja ali jih na drugi strani povečuje.

''AI uporabljajo pri vsakodnevnih odločitvah, vse bolj tudi pri bančnih in naložbenih odločitvah,'' je povzel Capezza, ''ne moremo pa si zatiskati oči pred tveganji, saj stari modeli predvidevanja tveganj ne delujejo, tu pride na vrsto uporaba AI, vendar strankam je treba pojasniti, kako je AI uporabljan širom finančne industrije, v katerih produktih.''

Uporaba AI pri odločanju, kam vlagati, je logična in pričakovana, vendar ljudem moramo kot bančniki ponuditi pomoč, da bo njihova odločitev ozaveščena in informirana, je pripomnila Papanicolau.

Na vprašanje, kako daleč na poti do digitalne ekonomije je po njegovi oceni Slovenija, predstavnik mednarodnega kartičnega velikana ni skoparil s pozitivnimi ocenami. ''Nedvomno naše izkušnje na slovenskem trgu kažejo, da Slovenci hitro posvajajo nove tehnologije na področju plačil in vaša država hitro postaja vzorčni model digitalne ekonomije v regiji,'' je ocenil in glede bodočih korakov industrije napovedal vpeljavo tokenizacije plačil.

Beseda je tekla tudi o digitalizaciji in poenostavljanju birokracije in državne uprave, ki bi morala postati bolj usločena in dostopna za finančno industrijo. ''Evropejci zakonodajo razumemo kot varnostno mrežo, zato je imamo veliko več kot recimo ZDA, a težava nastane, ko se ta prelevi v birokracijo,'' je dejala Papanicolau. Kot plastičen primer vpliva zakonodaje na bančni sektor pa navedla podatek, da ta pri Intesa Sanpaolo predstavlja 30 odstotkov proračuna banke.

Minister je na pomisleke odgovoril, da se vlada neoptimalnega stanja na področju poslovnega okolja, ki prav tako zavira inovacije in konkurenčnost, zaveda, in da zato poleg davčne reforme pripravlja tudi reformo zakonodaje za poenostavitev birokracije za podjetja, ''spremenili bomo tudi dohodninsko ureditev, vendar počakati moramo na izid referenduma,'' je sklenil.