"Kazahstansko naftno podjetje se pripravlja na lansiranje svoje maloprodajne mreže goriv v Sloveniji"

Srednja Azija postaja vse pomembnejša partnerska regija Evropske unije zunaj stare celine. Ob robu lanskega investicijskega foruma v Uzbekistanu je prva dama Evropske komisije Ursula von der Leyen regijo opisala kot "partnerico izbire".

27-članski blok je največji tuji vlagatelj v regiji, saj prispeva 40 odstotkov vseh naložb. V zadnjem obdobju se dvostranski odnosi krepijo, kar se kaže predvsem v pospešenem odpiranju veleposlaništev v Srednji Aziji in Evropi. Ena izmed teh držav je Kazahstan, ki je prva srednjeazijska država, ki je odprla veleposlaništvo v Sloveniji.

O trgovinskih odnosih, naložbah in sodelovanju med Kazahstanom in Slovenijo smo govorili z novim kazahstanskim veleposlanikom v Sloveniji Altayem Abibullayevom. Veleposlanik je poudaril, da se kazahstansko naftno podjetje KMG International pripravlja na uradni začetek delovanja svoje maloprodajne mreže goriv v Sloveniji.

Kazahstan je prva srednjeazijska država, ki je odprla veleposlaništvo v Sloveniji. Kako to?

Slovenija je visoko razvita članica Evropske unije, evrskega območja, OECD, Nata in schengenskega območja. Zaradi strateške lege na stičišču Srednje Evrope, Balkana in Sredozemlja je zgradila sodobno, izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno industrijsko bazo in odličen mednarodni ugled. Slovenijo vidimo kot eno najbolj obetavnih partneric Kazahstana v Srednji Evropi.

Odprtje veleposlaništva v Ljubljani odseva vse večji pomen, ki ga pripisujemo našim dvostranskim odnosom, hkrati pa zavezanost Kazahstana h krepitvi sodelovanja z Evropsko unijo in državami Srednje Evrope. V zadnjih letih se je politični dialog med državama okrepil, poslovni stiki so se razširili, sodelovanje na področjih, kot so farmacija, promet in logistika, digitalne tehnologije, visoko šolstvo, turizem in kultura, pa je postalo vse bolj dinamično.

Že v prvih mesecih v Sloveniji me je spodbudilo zanimanje slovenskih institucij, podjetij in univerz za širitev sodelovanja s Kazahstanom. Prepričan sem, da imata naši državi precej večji potencial, kot ga kažejo trenutne številke.

Kako ocenjujete trenutne odnose med Slovenijo in Kazahstanom ter kje vidite priložnosti za nadaljnje izboljšanje in krepitev vezi?

Odnosi med Kazahstanom in Slovenijo še nikoli niso bili močnejši. V zadnjih dveh letih je naš dvostranski dialog dobil izjemen zagon, tako politično kot gospodarsko. Priča smo občutnemu povečanju izmenjav na visoki ravni, vse večjemu zanimanju gospodarstva, širjenju institucionalnega sodelovanja in precejšnji okrepitvi stikov med akademskimi, kulturnimi in poslovnimi skupnostmi obeh držav.

Pomemben mejnik je bil uradni obisk predsednice Nataše Pirc Musar v Kazahstanu leta 2025. Našim odnosom koristi tudi širše strateško partnerstvo med Kazahstanom in Evropsko unijo.

Čeprav sta naši državi geografsko oddaljeni, imata številne dopolnjujoče se gospodarske interese. Slovenija je prepoznana po tehnološkem znanju, zelo konkurenčnih izvozno usmerjenih industrijah, inovacijskem ekosistemu in močnem farmacevtskem sektorju. Kazahstan pa ponuja strateško geografsko povezljivost, bogate naravne vire, eno najdinamičnejših naložbenih okolij v regiji ter neposreden dostop do trgov Srednje Azije in Evrazijske gospodarske unije, ki obsega več kot 185 milijonov potrošnikov.

Slovenska farmacevtska podjetja še naprej krepijo svojo prisotnost v Kazahstanu, sodelovanje na področju prometa in logistike se širi, nastajajo nova partnerstva na področju digitalnih tehnologij in telekomunikacij, univerze in raziskovalne ustanove pa razvijajo skupne izobraževalne in znanstvene projekte. Na srečanjih s slovenskimi ministri, poslanci, župani, poslovnimi voditelji, univerzami in raziskovalnimi centri je bilo izkazano vse večje zanimanje za Kazahstan.

Kateri so nekateri primeri gospodarskega sodelovanja med državama?

KMG International oziroma skupina Rompetrol se pripravlja na uradni začetek delovanja svoje maloprodajne mreže goriv v Sloveniji, kar je ena najpomembnejših nedavnih kazahstanskih naložb na slovenskem trgu. Več bo znanega do konca leta.

Sodelovanje med Kazakhtelecomom in slovenskim tehnološkim podjetjem Kontron se širi, osredotočeno pa je na uvajanje tehnologije 5G, industrijski internet stvari, kibernetsko varnost in napredno digitalno infrastrukturo.

Izobraževanje je še eno obetavno področje. Univerze iz obeh držav širijo sodelovanje na področju raziskav, mobilnosti študentov, fizioterapije, športne medicine, umetne inteligence in digitalnih tehnologij.

Seveda ostaja še veliko neizkoriščenega potenciala. Trenutna raven trgovine in naložb še ne izraža resničnih zmogljivosti naših gospodarstev. Verjamem, da lahko bistveno razširimo sodelovanje na področju farmacije, obnovljivih virov energije, okoljskih tehnologij, strojništva, prometa in logistike, umetne inteligence, kibernetske varnosti, biotehnologije, kritičnih surovin in napredne proizvodnje.

Slovenska podjetja v Srednji Aziji niso izrazito prisotna. Ena od vaših nalog v Sloveniji je nedvomno tudi privabljanje slovenskega kapitala v Kazahstan in obrnjeno. Kje vidite največ priložnosti za poslovno izmenjavo med državama?

Menim, da je ena največjih priložnosti v povečanju ozaveščenosti. Številna slovenska podjetja današnjega Kazahstana še ne poznajo dovolj dobro in ga pogosto dojemajo predvsem kot državo proizvajalko nafte. V resnici pa je naše gospodarstvo v zadnjem desetletju doživelo globoko preobrazbo in danes ponuja naložbene priložnosti v širokem naboru sektorjev.

Kazahstan je največje gospodarstvo v Srednji Aziji in ustvari približno 80 odstotkov BDP regije. Od osamosvojitve je pritegnil okoli 480 milijard ameriških dolarjev bruto neposrednih tujih naložb, kar je skoraj 70 odstotkov vseh neposrednih tujih naložb v Srednjo Azijo.

Vlagatelji, ki vstopijo v Kazahstan, pridobijo neposreden dostop do našega domačega trga z več kot 21 milijoni potrošnikov in tudi do širše Evrazijske gospodarske unije, ki obsega več kot 185 milijonov potrošnikov. Poleg tega je Kazahstan postal eno glavnih prometnih in logističnih vrat, ki povezujejo Kitajsko, Srednjo Azijo in Evropo.

Iz pogovorov s slovenskimi poslovnimi voditelji opažam vse večje zanimanje za več področij, na katerih se naši gospodarstvi dopolnjujeta. Farmacevtska industrija je morda najmočnejši primer. Približno 78 odstotkov slovenskega izvoza v Kazahstan zajemajo farmacevtski izdelki in zdravila. Podjetji, kot sta Krka in Lek oziroma Sandoz, sta si v Kazahstanu v številnih letih ustvarili izjemen ugled.

Kazahstanska podjetja, kot sta Integra in Kazakhmys, krepijo sodelovanje s slovenskimi partnerji na področju inženiringa in industrijskih tehnologij. Slovenska podjetja, med njimi Comita, DUOL, GeoCodis in AquafilSLO, prav tako širijo svoje dejavnosti v Kazahstanu s projekti, povezanimi z industrijsko infrastrukturo, okoljskimi tehnologijami, digitalnim inženiringom in modernizacijo kazahstanskega energetskega sektorja.

Turizem in zdravstvo sta še dve področji z velikim potencialom. Vsako leto do 20 tisoč državljanov Kazahstana obišče Rogaško Slatino, zaradi česar je Kazahstan eden najpomembnejših oddaljenih turističnih trgov za Slovenijo.

Katere sektorje bi priporočili slovenskim podjetjem, ki želijo vlagati v Kazahstan?

Čeprav sta Kazahstan in Slovenija v zadnjih letih močno okrepila politične in gospodarske odnose, menim, da trenutni obseg dvostranske trgovine še vedno precej zaostaja za resničnim potencialom. Dvostranska blagovna menjava je leta 2025 dosegla 215,6 milijona ameriških dolarjev. V prvih štirih mesecih leta 2026 se je nadaljevala rast in dvostranska trgovina se je medletno povečala za približno osem odstotkov.

Slovenija izvaža predvsem industrijske izdelke z visoko dodano vrednostjo, farmacevtske izdelke in medicinsko opremo, kazahstanski izvoz pa ostaja osredotočen na kovine, kemične izdelke in izbrane industrijske proizvode. Naš skupni cilj bi moral biti diverzifikacija te strukture.

Poleg farmacije vidim pomembne priložnosti v več strateških sektorjih. Promet in logistika ponujata velik potencial. Slovensko znanje bi lahko dopolnilo hitro rastočo kazahstansko prometno infrastrukturo.

Pomembno področje je še energetika. Kazahstan aktivno modernizira rafinerijsko in petrokemično industrijo, hkrati pa vlaga v obnovljive vire energije, vodikove tehnologije in energetsko učinkovitost. Slovenska podjetja imajo napredne inženirske rešitve in okoljske tehnologije, ki bi lahko pomembno prispevale k tem prednostnim nalogam.

Kazahstan je postal eden regionalnih voditeljev na področju digitalnih javnih storitev in finančnih tehnologij, Slovenija pa je razvila mednarodno konkurenčno znanje na področju telekomunikacij, industrijske avtomatizacije, razvoja programske opreme in kibernetske varnosti.

Obe državi vse večji poudarek namenjata trajnostnemu razvoju, učinkovitemu upravljanju voda, recikliranju odpadkov, industrijski razogljičenosti in zelenim tehnologijam. Koristno je tudi sodelovanje na področju kmetijstva, saj je Kazahstan država z ogromnimi kmetijskimi zemljišči, Slovenija pa z veliko znanja.

Kazahstan in Slovenija imata vlogi tranzitnih vozlišč: Kazahstan za širše trge Srednje in Vzhodne Azije, Slovenija pa kot vmesna točka na poti v Srednjo in Vzhodno Evropo. Kako to izkoriščate in kje je mogoče te povezave še izboljšati?

Zaradi edinstvene geografske lege Kazahstan služi kot most, ki povezuje Kitajsko, Srednjo Azijo, kaspijsko regijo, Južni Kavkaz in Evropo. Več kot 80 odstotkov železniškega tovora med Kitajsko in Evropo potuje skozi Kazahstan, zaradi česar je naša država ključni del evrazijske povezljivosti.

Ena naših najvišjih strateških prioritet je nadaljnji razvoj Transkaspijske mednarodne prometne poti, znane tudi kot Srednji koridor. Ta pot povezuje Kitajsko z Evropo prek Kazahstana, Kaspijskega morja, Azerbajdžana, Gruzije in Turčije, preden doseže evropske trge. V zadnjih letih se je obseg tovora na tem koridorju občutno povečal.

Bloomberg

 

Danes so se tranzitni časi skrajšali na približno 15 do 18 dni, zaradi česar je Srednji koridor ena najhitrejših in najzanesljivejših kopenskih poti med Azijo in Evropo. V okviru pobude Global Gateway EU podpira naložbe za izboljšanje prometne povezljivosti med Evropo in Srednjo Azijo. Ta prednostna naloga je bila spet potrjena med nedavnimi srečanji predsednika Kasima-Žomarta Tokajeva v Bruslju z vodstvom Evropske unije.

Prav tu vidim pomembno vlogo Slovenije. Čeprav je Slovenija ena manjših držav članic EU, ima eno najkonkurenčnejših logističnih platform v Evropi. Luka Koper je danes med najhitreje rastočimi in najučinkovitejšimi pristanišči v severnem Jadranu. Njene železniške povezave z Avstrijo, Madžarsko, Slovaško, Češko, južno Nemčijo in Zahodnim Balkanom jo uvrščajo med najprivlačnejše vstopne točke za tovor, ki prihaja iz Azije.

Z vidika Kazahstana Koper pomeni veliko. Postane lahko ena glavnih evropskih vstopnih točk za tovor, ki se prevaža po Srednjem koridorju. Za številne izvoznike Koper ponuja krajše dobavne roke, zelo učinkovite logistične storitve in odlično povezljivost s srednjeevropskimi trgi. Menim, da obstaja velik prostor za tesnejše sodelovanje med Luko Koper, državnim železniškim podjetjem Temir Zholy, slovenskimi logističnimi operaterji in evropskimi transportnimi podjetji.

Srednji koridor je od začetka vojne postal še pomembnejši. Bo ta koridor ohranil pomen tudi v morebitno spremenjenih geopolitičnih okoliščinah, na primer če bi se sankcije proti Rusiji ali Iranu odpravile?

Da, verjamem, da bo. Srednji koridor ni bil razvit zgolj zaradi nedavnih geopolitičnih dogodkov. Njegov pomen izhaja iz dolgoročnih gospodarskih trendov, vključno z rastjo trgovine med Azijo in Evropo ter potrebo po raznovrstnih prometnih poteh.

Sodobna logistična omrežja temeljijo na prožnosti in odpornosti. Podjetja imajo raje več zanesljivih možnosti, kot da bi bila odvisna od ene same poti. Zato sem prepričan, da bo strateški pomen Srednjega koridorja ostal velik ne glede na prihodnje geopolitične spremembe.

Kazahstan je eden najpomembnejših dobaviteljev nafte Evropski uniji. Hkrati država tudi v okviru OPEC+ pogosto zagovarja povečanje proizvodnih zmogljivosti. Kako usklajujete svoje energetske ambicije z mednarodnimi zavezami in pričakovanji svojih partnerjev, ki imajo drugačne poglede?

Zavedamo se, da se globalni energetski miks spreminja ter da bodo razogljičenje, obnovljivi viri energije in tehnološke inovacije vse bolj oblikovali prihodnost sektorja. Hkrati smo prepričani, da bosta nafta in zemeljski plin še vrsto let igrala nepogrešljivo vlogo pri zagotavljanju globalne energetske varnosti.

Kazahstan ima eno najpomembnejših svetovnih baz naravnih virov. Naša država je po dokazanih zalogah nafte na 12. mestu na svetu, s približno 30 milijardami sodov dokazanih zalog, ocenjeni geološki potencial pa presega 170 milijard sodov. Kazahstan ima tudi velike zaloge zemeljskega plina in je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci urana, saj zagotavlja okoli 40 odstotkov svetovne proizvodnje urana. Poleg tega imamo pomembne zaloge kroma, mangana, bakra, titana, cinka in kritičnih surovin, ki postajajo vse pomembnejše za zeleni in digitalni prehod. Energetski sektor zato ostaja eden temeljev kazahstanskega gospodarstva.

Kazahstan ostaja tudi v celoti zavezan svojim obveznostim v okviru OPEC+. OPEC+ vidimo kot pomemben mehanizem za spodbujanje stabilnosti in predvidljivosti na globalnih naftnih trgih, hkrati pa za uravnoteženje interesov proizvajalcev in potrošnikov.

Evropska unija je postala največja gospodarska in naložbena partnerica Kazahstana. Kako ocenjujete trenutno fazo odnosov med Kazahstanom in EU po nedavnem obisku predsednika Kasima-Žomarta Tokajeva v Bruslju?

EU zajema približno 40 odstotkov kazahstanske zunanje trgovine in skoraj polovico vseh neposrednih tujih naložb, pritegnjenih od osamosvojitve. V Kazahstanu uspešno posluje več kot tri tisoč evropskih podjetij iz sektorjev, kot so energetika, proizvodnja, rudarstvo, kmetijstvo, finančne storitve, promet, farmacija in digitalne tehnologije.

Eden najpomembnejših rezultatov obiska je bila odločitev za poglobitev sodelovanja na področju kritičnih surovin. Kazahstan trenutno zagotavlja približno 13 odstotkov uvoza surove nafte v Evropsko unijo in okoli 16 odstotkov potreb EU po uranu. Naš cilj pa ni zgolj izvažati surovine. Hkrati se naše sodelovanje širi na nova področja, vključno z obnovljivimi viri energije, vodikom, energetsko učinkovitostjo in nizkoogljičnimi tehnologijami.

Obisk je prinesel tudi pomemben sveženj komercialnih sporazumov in naložbenih projektov v vrednosti približno 12 milijard dolarjev. Največja komercialna transakcija je bil sporazum med Air Astano in Airbusom za nakup do 50 letal družine Airbus A320neo v vrednosti približno 7,1 milijarde evrov. Evropska investicijska banka je napovedala 150 milijonov evrov financiranja za projekte trajnostne prometne infrastrukture, EBRD pa je potrdila financiranje v višini skoraj 230 milijonov evrov za modernizacijo prometa.

Še en praktičen rezultat obiska je bil uspešen zaključek pogajanj o sporazumih o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu. Ko bosta formalno podpisana in ratificirana, bosta sporazuma poenostavila potovalne postopke za kazahstanske državljane, olajšala poslovno mobilnost, akademske izmenjave in turizem ter okrepila stike med ljudmi med Kazahstanom in Evropsko unijo. Za Slovenijo to ustvarja dodatne priložnosti.