Napadi na energetsko infrastrukturo povečujejo napetosti na trgih

Napadi z droni in raketami na energetsko infrastrukturo so v soboto prizadeli več ključnih območij svetovne trgovine z energenti – od Združenih arabskih emiratov do Rusije in Ukrajine – kar dodatno povečuje negotovost na globalnih naftnih in plinskih trgih.

V Združenih arabskih emiratih je pomembno naftno trgovsko vozlišče v Fudžajri začasno ustavilo vse natovarjanje surove nafte in rafiniranih derivatov po napadu z dronom in izbruhu požara. Po navedbah lokalnega medijskega urada je bil dron prestrežen, vendar so padajoči deli razbitin zanetili požar. Poškodovanih ni bilo, oblasti pa ocenjujejo škodo.

Fudžajra je eno najpomembnejših logističnih središč za trgovanje z nafto na Bližnjem vzhodu. Pristanišče na vzhodni obali ZAE ladjarjem omogoča dostop do odprtega morja brez prehoda skozi Hormuško ožino, eno najbolj občutljivih pomorskih ozkih grl za svetovno oskrbo z energijo.

Napad se je zgodil kmalu po tem, ko so ameriške sile napadle vojaške cilje na iranskem otoku Kharg, ključnem terminalu za izvoz iranske nafte. Teheran je opozoril, da bi vsak napad na naftno in energetsko infrastrukturo lahko sprožil povračilne napade na energetske objekte, povezane z ZDA, v regiji.

Rusko rafinerijo in pristanišče zadeli droni

Hkrati so napadi prizadeli tudi rusko energetsko infrastrukturo. V ruski regiji Krasnodar je po napadu z dronom izbruhnil požar v rafineriji Afipski, ki lahko predela približno 9,1 milijona ton surove nafte na leto oziroma okoli 180 tisoč sodčkov na dan. Požar na predelovalnih enotah so pozneje pogasili, o žrtvah pa niso poročali.

V ločenem incidentu so razbitine drona padle na pristanišče Kavkaz v bližini Kerške ožine, pomembnega pomorskega vozlišča med Črnim in Azovskim morjem. Napad je poškodoval tehnično plovilo in povzročil požar na pomolu. Tri osebe so bile hospitalizirane.

Napadi na energetsko infrastrukturo so del širšega vzorca napadov v vojni med Rusijo in Ukrajino, ki se je prevesila v peto leto. Ukrajina je večkrat ciljala ruske rafinerije, skladišča goriva in logistična vozlišča, da bi zmanjšala oskrbo ruske vojske z gorivom ter omejila prihodke Moskve iz energetskega izvoza.

 

Medtem je tudi Ukrajina ponoči doživela obsežen napad. Rusija je izstrelila približno 430 dronov in 68 raket, pri čemer je ukrajinska zračna obramba po prvih podatkih prestregla 58 raket. Napadi so zadeli več regij, med drugim Kijev, Sumy, Harkov, Dnipro in Mikolajiv.

V kijevski regiji so umrli najmanj štirje civilisti, 15 ljudi pa je bilo ranjenih. Tarče napadov so bile predvsem civilna in energetska infrastruktura, zaradi česar je bil v nekaterih mestnih okrožjih začasno ustavljen tudi javni prevoz.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem ponovno pozval k dodatni zahodni vojaški pomoči, zlasti k dobavi sistemov zračne obrambe Patriot in raket PAC-2 ter PAC-3.

Sočasni napadi na energetsko infrastrukturo v Perzijskem zalivu in v območju rusko-ukrajinskega konflikta povečujejo tveganje za motnje v svetovni dobavi energije. Analitiki opozarjajo, da bi lahko stopnjevanje napetosti v obeh regijah dodatno obremenilo že tako nestabilne energetske trge.