Povpraševanje po biogorivih v številnih delih sveta narašča. Vlade, zlasti v državah z velikim kmetijskim sektorjem, jih vidijo kot način za podporo domačemu kmetijstvu, zmanjšanje emisij fosilnih goriv v prometu in prispevek k blaženju podnebnih sprememb.
Energetska kriza, ki jo je povzročilo zaprtje Hormuške ožine, je ustvarila še en razlog za povečanje proizvodnje, in sicer krepitev energetske varnosti. Biogoriva sicer ne morejo v celoti nadomestiti nafte, vendar jih je mogoče mešati z bencinom in dizelskim gorivom, kar državam omogoča, da podaljšajo uporabo obstoječih zalog goriv.
Od izbruha vojne z Iranom so ključne države proizvajalke biogoriv, kot so Indonezija, Malezija, Tajska, Vietnam in Brazilija, povečale dovoljeni delež biogoriv v transportnih gorivih, da bi zmanjšale uvoz in okrepile zanesljivost oskrbe.
Vendar številni okoljevarstveniki oporekajo ideji, da so biogoriva trajnosten alternativni vir energije. Z večanjem površin, namenjenih njihovi pridelavi, se namreč zmanjšuje razpoložljiva kmetijska zemlja za pridelavo hrane, kar povečuje tveganje za globalno pomanjkanje hrane in lakoto v najrevnejših državah.
Kaj so biogoriva?
Biogoriva so goriva, pridobljena iz biomase, najpogosteje iz poljščin, kot so koruza, sladkorni trs, soja in palmovo olje, in ne iz fosilnih ogljikovodikov, kot je nafta.
Uporabljajo se predvsem v prometu, kjer se mešajo z bencinom in dizelskim gorivom kot čistejša alternativa, lahko pa tudi za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in v letalstvu. Etanol, ki se uporablja v bencinu, nastaja s fermentacijo sladkorjev ali škrobov iz koruze in sladkornega trsa s pomočjo kvasovk, pri čemer je postopek podoben varjenju piva ali vina, nato pa se destilira do čistosti, primerne za uporabo kot gorivo.
Biodizel se proizvaja z reakcijo rastlinskega olja ali živalske maščobe z alkoholom, pri čemer se molekule razdelijo na dve plasti: tanjšo tekočino, podobno gorivu, ki se lahko uporablja v dizelskih motorjih, ter gostejši stranski produkt, imenovan glicerin, ki se uporablja v izdelkih, kot so šamponi in zobne kreme. Obstaja tudi obnovljivo dizelsko gorivo oziroma hidrogenirano rastlinsko olje, pri katerem se surovine obdelajo z vodikom pod visokim tlakom, da nastane kakovostnejše “drop-in” gorivo, ki se bolje obnese pri nizkih temperaturah.
Najdražje biogorivo je trajnostno letalsko gorivo (SAF), ki z naprednimi postopki rafiniranja pretvarja odpadna olja v gorivo za letala, ki se lahko meša z običajnim kerozinom. Obstaja tudi tako imenovani napredni oziroma drugi rod biodizla, izdelan iz neprehranskih virov, kot so kmetijski odpadki, lesni sekanci in celo alge, s čimer se izogne konkurenci s pridelavo hrane.
Zakaj povpraševanje po biogorivih narašča?
Povpraševanje po biogorivih narašča že desetletja, vendar se je močno pospešilo v začetku 2000-ih, ko so vlade uvedle obvezne deleže za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in odvisnosti od uvožene nafte. Danes biogoriva zasedajo približno 6 do 8 odstotkov svetovnih kmetijskih površin, v primerjavi z okoli 1 odstotkom pred 20 leti.
V ZDA proizvodnja raste že od 80. let prejšnjega stoletja, vendar je po letu 2007, ko je bil razširjen standard obnovljivih goriv (Renewable Fuel Standard), močno poskočila. To je državo postavilo na mesto največje proizvajalke etanola na svetu, z okoli polovico globalne ponudbe. Podobne politike v Braziliji, Evropski uniji in pozneje v Aziji so biogoriva postavile v središče energetskih in podnebnih strategij.
Vlade vidijo biogoriva kot hitro rešitev: mogoče jih je mešati z obstoječimi gorivi in uporabljati v večini motorjev, pri tem pa izkoriščati obstoječo infrastrukturo, kot so rafinerije in bencinski servisi. S tem se izognejo dragim naložbam v nove sisteme, ki so potrebni za druge nefosilne vire energije, kot je vodik. Za države z velikimi kmetijskimi sektorji, zlasti v gospodarstvih v razvoju, biogoriva predstavljajo način za preusmerjanje pridelkov, podporo prihodkom kmetov in zmanjšanje uvoza goriv. Indonezijski program biodizla na osnovi palmovega olja je na primer postal ključen za zmanjšanje visokega računa za uvoz dizelskega goriva.
Povpraševanje danes prihaja tako iz razvitih kot iz hitro rastočih gospodarstev, vendar iz različnih razlogov. V ZDA in Evropi ga poganjajo podnebne politike in cilji zmanjševanja emisij. V državah, kot so Indonezija, Indija in Brazilija, pa je poudarek na energetski varnosti in dostopnosti, zlasti tam, kjer je elektrifikacija prometa počasnejša in vozila še vedno v veliki meri temeljijo na tekočih gorivih.
Kako je kriza v Hormuški ožini vplivala na povpraševanje po biogorivih?
Motnje v globalnih energetskih tokovih so pospešile prehod k biogorivom, saj vlade in proizvajalci hitreje uvajajo mešanje z obstoječimi gorivi, povečujejo proizvodnjo in spodbujajo trgovanje z biogorivi.
Brazilija, druga največja proizvajalka etanola na svetu, je napovedala zvišanje dovoljenega deleža etanola, ki se lahko meša v bencin, s sedanjih 30 na 32 odstotkov. S tem želi omejiti rast domačih cen bencina zaradi vojne in zajeziti inflacijo v volilnem letu. Brazilska vlada je sporočila, da bi ukrep lahko državi omogočil, da preneha uvažati bencin.
Delavec polni gorivo v vozilo med preskusom 40-odstotnega biodizla na osnovi palmovega olja. Zahodna Java, Indonezija. Foto: Dimas Ardian/Bloomberg
Indonezija, največja proizvajalka palmovega olja na svetu, pospešuje uvedbo dizelske mešanice s 50-odstotnim deležem biogoriv, kar je eno najambicioznejših pravil o obveznem mešanju biogoriv na svetu. Gre za del nacionalnih prizadevanj za večjo samooskrbo s hrano in gorivi. Sosednja Malezija, ki je po proizvodnji palmovega olja daleč na drugem mestu, načrtuje postopno zvišanje deleža goriva na osnovi palmovega olja v dizelskem gorivu z 10 na 20 odstotkov.
V ZDA je vojna z Iranom postala argument zagovornikov biogoriv, ki pritiskajo na vlado, naj po vsej državi dovoli celoletno prodajo bencina z višjim deležem etanola. Ker je etanol trenutno cenejši od bencina, pravijo, da bi bilo smiselno povečati količino goriva na osnovi koruze v prodaji in tako ublažiti stroške za potrošnike.
Ali lahko biogoriva res rešijo energetsko krizo?
Biogoriva lahko pomagajo ublažiti stroške zaradi visokih cen bencina, saj njihovo mešanje z bencinom pomeni, da je za podobno količino energije potrebne manj fosilne komponente.
Kljub temu niso čudežna rešitev. Kritiki opozarjajo, da ima gorivo z višjim deležem etanola nekoliko nižjo energijsko gostoto kot bencin, kar pomeni, da lahko avtomobil z njim prevozi manj kilometrov na galono. Ponekod obstajajo tudi omejitve glede tega, kolikšen delež biogoriv je sploh dovoljeno primešati gorivu.
V ZDA je standardni delež etanola v bencinu 10 odstotkov. Zvezna pravila o kakovosti zraka poleti omejujejo prodajo bencina E15, ki vsebuje 15 odstotkov etanola, saj višje temperature povečujejo izhlapevanje, to pa prispeva k nastanku smoga. Agencija za varstvo okolja lahko te omejitve v izrednih razmerah odpravi. Trumpova administracija je takšno izjemo že izdala za poletje 2026, potem ko jo je uvedla tudi leta 2025. Podobne izjeme so tri leta uporabljali tudi v času nekdanjega predsednika Joeja Bidna.
Težava je tudi oprema. Nekateri avtomobili, zlasti starejši, ne morejo uporabljati bencina z višjimi deleži biogoriv. Za goriva z zelo visokim deležem biogoriv pa so potrebna posebna vozila, ki v državah, kot so ZDA, niso zelo razširjena.
Zakaj rast biogoriv vzbuja pomisleke?
Velik delež biogoriv nastaja iz prehranskih surovin, kot so koruza, soja, sladkorni trs in palmovo olje. To pomeni, da lahko preusmerjanje teh pridelkov v proizvodnjo goriv zmanjša razpoložljivo ponudbo hrane, zviša cene in spodbudi prehransko inflacijo. Takšne napetosti se običajno okrepijo, kadar vojne ali ekstremni vremenski pojavi ogrožajo letine, saj lahko vsak nov ukrep za spodbujanje biogoriv pomeni izbiro med prehrano ljudi in oskrbo gospodarstev z energijo.
Indija, največja uvoznica rastlinskih olj na svetu, je opozorila, da se svetovna ponudba palmovega olja zaostruje, saj največje proizvajalke, Indonezija, Malezija in Tajska, vse več proizvodnje usmerjajo v domača biogoriva "v času, ko je odvisnost od uvoza še vedno visoka, občutljivost na cene pa povečana". Ta pritisk bi se lahko še okrepil, če bi vremenski pojav El Niño zmanjšal kmetijske donose.
V ZDA je malo verjetno, da bi proizvodnja etanola iz koruze povzročila rast cen hrane, saj pridelki koruze dosegajo rekordne ravni, kmetje pa iščejo dodatne vire povpraševanja, tudi v biogorivih, da bi lažje sledili naraščajočim proizvodnim stroškom.
Sprememba rabe zemljišč je postala eden ključnih virov pomislekov, zlasti v državah, kot je Brazilija, kjer se zaradi širjenja kmetijstva krčijo gozdovi. Država je že dolgo tarča kritik tujih kupcev in okoljevarstvenikov zaradi očitkov, da biogoriva spodbujajo spreminjanje dodatnih zemljišč v kmetijske površine. Brazilija na te očitke odgovarja s poudarjanjem svoje zmožnosti pridelave več kultur na leto na obstoječih kmetijskih zemljiščih, pri čemer večina koruze za etanol prihaja prav iz tega sistema.
Evropska unija je medtem biodizel na osnovi palmovega olja uvrstila med vire z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, saj opozarja, da lahko naraščajoče povpraševanje spodbuja krčenje gozdov in izriva pridelavo hrane. EU uporabo takšnih goriv postopno opušča do leta 2030, čeprav se skupna uporaba biogoriv v prometu v regiji še naprej povečuje.
Proizvodnja biogoriv lahko onesnažuje tudi zrak in podtalnico. Poleg tega je za pridelavo poljščin za biogoriva potrebna ogromna količina vode, kar lahko še poveča pritisk na ekosisteme.