Centralne banke padec cene zlata izkoristile za nakupe

Centralne banke so v prvem četrtletju svoje zaloge zlata povečale najhitreje v več kot enem letu, val nakupov pa je spodbudil padec cen, ki je več kot uravnotežil prodaje peščice institucij.

Neto nakupi uradnega sektorja so v treh mesecih znašali 244 ton, v prejšnjem četrtletju več kot 208 ton, po ocenah World Gold Council. Največji kupci so bili - tako poročila - Poljska, Uzbekistan in Kitajska, pri tem pa je treba povedati, da nekateri nakupi niso bili razkriti.

Cene zlata so letos močno nihale: konec januarja so dosegle rekord, marca pa padle po izbruhu vojne med ZDA in Iranom. Med dejavniki, ki so pritiskali na zlato, so bile visoke cene energije, ki so povečale pričakovanja, da bodo centralne banke ohranile stroške zadolževanja nespremenjene ali jih celo zvišale, da bi zajezile inflacijo. To predstavlja pritisk na zlato, ki ne prinaša obresti.

"Prvič po dolgem času smo videli precejšen popravek cen zlata," je dejal John Reade, glavni strateg pri londonskem World Gold Council. "To je centralnim bankam, ki so morda čakale prav na takšno priložnost, omogočilo, da vstopijo in kupijo večje količine."

Skok neto akumulacije je še posebej izrazit, saj je več centralnih bank zmanjšalo svoje zaloge. Turčija, Rusija in Azerbajdžan so se skupaj z nekaterimi manjšimi bankami in državnimi premoženjskimi skladi znebile približno 115 ton zlata v tem obdobju. Takrat so ti premiki vzbudili zaskrbljenost glede nadaljnjega zanimanja institucij za zlato, kar je sicer ključen dejavnik njegove večletne rasti.

Vsaka banka je imela svoj razlog za prodajo: Turčija za zaščito svoje valute in gospodarstva pred posledicami vojne; Rusija za pokrivanje proračunskega primanjkljaja; Azerbajdžan pa za prilagoditev zalog dovoljenim omejitvam.

Cena zlata na promptnem trgu je bila tik pred objavo poročila WGC nekoliko pod 4.600 dolarjev za unčo. Cene so vrh dosegle 29. januarja pri skoraj 5.600 dolarjih, nato pa marca padle za 12 odstotkov, kar je največji mesečni padec po letu 2008.

Velik del nakupov centralnih bank, vključenih v podatke WGC, ni javno razkrit in tudi ni vključen v statistiko mednarodnega denarnega sklada (IMF). Svetovalno podjetje Metals Focus Ltd. ocenjuje nakupe za WGC na podlagi kombinacije javnih podatkov, trgovinskih statistik in terenskih raziskav.