Euribor se približuje trem odstotkom

Svet Evropske centralne banke (ECB) je včeraj začel dvodnevno monetarno zasedanje na Brdu pri Kranju. Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde se je v sredo sprehodila po ljubljanski tržnici, da bi začutila utrip države in si ogledala cene.

Danes pa bodo bankriji sporočili, kakšne bodo ključne obrestne mere do naslednjega zasedanja v decembru. Na monetarnem srečanju v tem tednu se pričakuje nadaljevanje monetarnega sproščanja in nižanje obrestne mere za dodatnih 25 bazičnih točk, na raven 3,25 odstotka. To bo najnižja raven po juniju 2023, napovedujejo analitiki Bloomberg Adria. Kako se v času zasedanja sveta ECB giblje medbančna obrestna mera euribor?

Euribor je obrestna mera, po kateri si denar med seboj posojajo evropske banke in igra ključno vlogo pri višini obrestnih mer posojil. Euriborji so se že pred zadnjim monetarnim srečanjem ECB začeli nižati. Šestmesečni euribor, ki ga za izračun višine obrestnih mer posojil z variabilno obrestno uporablja večina bank v Sloveniji, se približuje trem odstotkom. Trenutno je pri 3,057 odstotka.

Trimesečni euribor, ki ga v Sloveniji pri izračunu višine spremenljive obrestne mere uporabljata banki OTP in Unicredit, se je oktobra spustil pod 3,2 odstotka, v zadnjih dneh pa je splezal tik nad 3,2 odstotka. Analitiki na Bloombergu napovedujejo gibanje trimesečnega euriborja. Mediana njihovih ocen kaže, da bo ta ob koncu leta zdrsnil pod tri odstotke.

Če bodo iz industrije še naprej prihajale slabe novice, analitiki Bloomberg Adria na zadnjem letošnjem zasedanju v decembru pričakujejo ponovno nižanje obrestne mere. ''V skladu z našimi pričakovanji se bo trimesečni euribor do konca leta znižal proti trem odstotkom, kar bo nekoliko omililo pritisk na posojila s spremenljivo obrestno mero.''

Fiksna obrestna mera za stanovanjska posojila pod 3,5 odstotka

Preverili smo, kakšne obrestne mere trenutno ponujajo slovenske banke. Obrestne mere tako pri potrošniških kot pri stanovanjskih posojilih so avgusta upadle, kažejo podatki Banke Slovenije. Najvišje so povprečne obrestne mere pri potrošniških posojilih s fiksno obrestno mero, ki so avgusta ostale nespremenjene pri 6,6 odstotka. Pri potrošniških posojilih je spremenljiva obrestna mera avgusta upadla na 6,38 odstotka.

Pri stanovanjskih posojilih so obrestne mere občutno nižje. Povprečna spremenljiva obrestna mera se je avgusta znižala na dobrih pet odstotkov (5,07 odstotka), kar je najmanj po aprilu 2023. Povprečne fiksne obrestne mere za nova stanovanjska posojila pa so avgusta upadle pod 3,5 odstotka na 3,46 odstotka. Tako nizko so bile nazadnje novembra 2022, še kažejo podatki.

Inflacija ni več ključni podatek

Inflacija se je umirila in počasi izgublja težo pri odločitvah ECB. Septembra je bil zabeležen rahel upad na mesečni ravni v višini 0,1 odstotka, skupna letna stopnja inflacije pa je pri 1,8 odstotka. Zdaj analitiki pričakujejo, da se bo ECB bolj posvetila dogajanju na trgu dela in stanju gospodarstva, predvsem industrijskega dela. Indeks zaupanja v proizvodnji (PMI) je namreč še vedno le 45 točk, nemški pa le 40,6, kar je daleč pod mejo 50 točk, ki ločuje krčenje od rasti.

Čeprav je brezposelnost v evrskem območju precej nizka pri 6,4 odstotka, so nekatera industrijska podjetja (zlasti nemška) napovedala zmanjševanje števila zaposlenih. Med temi so BASF, Thsyennkrupp in Volkswagen, kar bi lahko zmanjšalo pritisk na trg dela in zmanjšalo pričakovanja zaposlenih glede dviga plač.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar