Slovenske banke po desetih mesecih: dobiček nižji za desetino

Slovenske banke so v prvih desetih mesecih letos ustvarile 919 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 11,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Kljub padcu dobiček ostaja razmeroma visok, saj se je zmanjšal predvsem zaradi nižjega dohodka (-82,6 milijona evrov) in večjega neto oblikovanja oslabitev in rezervacij (-40,8 milijona evrov).

Po obdavčitvi je bančni sistem v obdobju januar–oktober ustvaril 814 milijonov evrov dobička, kar je 10,2 odstotka manj kot leto prej. Ob tem so se čiste obresti znižale na 1,17 milijarde evrov (–10,9 odstotka), medtem ko so neobrestni prihodki zrasli na 687 milijonov evrov (+13 odstotkov); rast so po navedbah Banke Slovenije dodatno podprle tudi prejete dividende.

Hkrati se je povečal prispevek tveganj. Neto oslabitve in rezervacije so v prvih desetih mesecih dosegle 94,7 milijona evrov, njihov delež v bruto dohodku pa se je v zadnjih mesecih povzpel na 5,1 odstotka (čeprav ostaja nizek). Banka Slovenije opozarja, da bi se ob negotovih gospodarskih obetih in prerazvrstitvah posameznih podjetij v bolj tvegane razrede lahko nadaljeval povišan obseg oslabitev, kar bi lahko dodatno vplivalo tudi na kazalnike dobičkonosnosti.

Na strani bilance se rast nadaljuje. Bilančna vsota bank je konec oktobra znašala 56,79 milijarde evrov, pri čemer so krediti nebančnemu sektorju dosegli 30,34 milijarde evrov. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je bila sedemodstotna, nad povprečjem evrskega območja (2,7 odstotka), pri čemer so glavnino rasti prispevala posojila gospodinjstvom. Banka Slovenije ob tem ugotavlja, da se ob nižjih obrestnih merah krepi kreditiranje gospodinjstev, medtem ko kreditiranje nefinančnih družb ostaja šibkejše.

Povečanje vlog gospodinjstev je bilo letos do oktobra z 1,2 milijarde evrov skoraj trikrat višje kot lani v enakem obdobju. Glavnino omenjenega prirasta so banke ob solidnih mesečnih prilivih beležile v prvi polovici leta, medtem ko so bili prilivi od julija do oktobra bistveno skromnejši. 

Ključna zgodba na pasivni strani so depoziti. Vloge nebančnega sektorja so do oktobra dosegle 43,50 milijarde evrov, z medletno rastjo 5,9 odstotka in z več kot tri četrtine bilančne vsote ostajajo daleč najpomembnejši vir financiranja bank. Banke ob visokem obsegu depozitov in likvidnih sredstev po oceni Banke Slovenije niso imele večjih potreb po grosističnih virih, nekaj izdaj dolžniških papirjev in zadolžitev pa je bilo namenjenih predvsem refinanciranju in izpolnjevanju zahtev MREL.

Kapitalska slika ostaja trdna, čeprav nekoliko nižja kot lani. Skupna kapitalska ustreznost na konsolidirani osnovi je v tretjem četrtletju dosegla 19,6 odstotka, količnik CET1 pa 17,5 odstotka. Na posamični podlagi je bila kapitalska ustreznost še višja (skupna 21,8 odstotka, CET1 19,2 odstotka), kar po oceni Banke Slovenije potrjuje visoko solventnost sistema; do konca leta večjih sprememb količnikov ne pričakujejo.

Likvidnost ostaja ena izmed ključnih prednosti slovenskih bank. Količnik likvidnostnega kritja (LCR) se je do oktobra sicer znižal na 287 odstotkov, a še naprej močno presega minimalno zahtevo (100 odstotkov) in je med najvišjimi v evrskem območju. Tudi kazalnik neto stabilnega financiranja (NSFR) je ostal visok, pri 165 odstotkih. Banke so ob stabilizaciji obrestnih mer letos upočasnile preusmerjanje iz najbolj likvidnih naložb v donosnejše vrednostne papirje, a se je obseg najbolj likvidnih oblik naložb do oktobra vseeno zmanjšal za skoraj petino.

Banka Slovenije ob koncu ugotavlja, da slovenski bančni sistem nadaljuje uspešno poslovanje: dobičkonosnost se ob nižjih obrestnih merah sicer normalizira, a sistem ostaja kapitalsko in likvidnostno dobro pripravljen, pri tveganjih pa so obete pri kreditnem tveganju poslabšali, pri dohodkovnem tveganju pa jih ocenjujejo kot stabilne.