Zakaj ameriški napad na iranski otok Kharg skrbi naftne trge

Iranski izvoz nafte je odvisen od majhne postojanke v Perzijskem zalivu: otoka Kharg, ki je nakladalna točka za skoraj vse pošiljke iranske surove nafte.

V soboto je ameriški predsednik Donald Trump v objavi na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA bombardirale vojaške cilje na otoku, pri tem pa prizanesle naftni infrastrukturi. Iranske voditelje je opozoril, da bo to odločitev takoj ponovno pretehtal, če bodo ovirali ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino.

Z otoka ob iranski obali se izvozi približno 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, pri čemer večina konča na Kitajskem. Če bi naftni objekti na otoku Kharg postali tarča napadov, bi se posledice takoj razširile po energetskih dobavnih verigah, z nepredvidljivimi posledicami za svetovno gospodarstvo.

Kakšen je pomen otoka Kharg?

Majhen otok, ki leži približno 15 milj (24 kilometrov) od iranske obale, je naftni izvozni terminal že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je vzpostavil ameriški naftni velikan Amoco. Po islamski revoluciji leta 1979 je objekt prevzela iranska država.

Terminal na otoku pretovori približno 1,5 milijona sodov na dan, kar presega proizvodnjo večine držav članic OPEC. Pošiljke od tam natančno spremljajo trgovci, ki sledijo toku nafte četrtega največjega proizvajalca v OPEC-u. Lokacijo pozorno spremljajo tudi vlade, ki želijo razumeti vpliv zahodnih sankcij na iransko proizvodnjo nafte.

Vsaka motnja v delovanju ali nenadna sprememba izvoza lahko hitro vpliva na cene energije, saj trgovci v svoje napovedi vključijo morebitne posledice za svetovno ponudbo. Objekt velja za tako strateško pomembnega za Iran, da bi vsak napad, ki bi povzročil večjo škodo, zelo verjetno sprožil neposreden povračilni odgovor iranske vojske.

Katere ključne naftne zmogljivosti so na otoku Kharg?

Nafta iz iranskih naftnih polj do otoka Kharg prihaja po podmorskih cevovodih, kjer jo shranijo v rezervoarjih, preden jo natovorijo na tankerje. Na območju so številni skladiščni rezervoarji, ki lahko skupaj sprejmejo do 30 milijonov sodov nafte — približno tretjino zmogljivosti velikega ameriškega skladiščnega vozlišča v Cushingu v Oklahomi.

Terminal ima prostor za privez osmih tankerjev, dodatne količine pa lahko natovarjajo tudi s pretovarjanjem med ladjami. Po podatkih iranskih uradnikov lahko na otoku dnevno natovorijo več kot šest milijonov sodov nafte, po potrebi pa tudi do 10 milijonov sodov.

Na otoku večinoma živijo delavci naftne industrije, ki na lokacijo in z nje potujejo prek letališke steze, ki jo upravlja National Iranian Oil.

Kaj se je na otoku Kharg dogajalo pred napadom?

Iran je že pred začetkom konflikta povečal nakladanje nafte na terminalu. Tankerji so se tam polnili tudi po začetku napadov, verjetno zato, ker je iranska vlada želela čim več nafte spraviti na morje in izven dosega morebitnih napadov.

Da bi ta nafta prišla na svetovne trge, morajo ladje pluti skozi Hormuško ožino, skozi katero pa od začetka vojne 28. februarja pluje precej manj ladij. Pred tednom dni sta bila pri izvoznem terminalu na otoku Kharg privezana dva zelo velika tankerja za prevoz surove nafte, več drugih pa je bilo zasidranih v bližini otoka.

Kakšna tveganja prinaša napad na otok Kharg?

Čeprav nobena stran ni poročala o večjih poškodbah energetske infrastrukture, takšen napad povečuje tveganja za naftne trge v konfliktu, ki je že prizadel proizvodnjo in skoraj povsem zaprl Hormuško ožino. Posledično so se cene surove nafte zvišale za več kot 40 odstotkov.

Zračni napadi na otok Kharg bi lahko za več tednov ali celo mesecev motili večino iranskega izvoza nafte in dodatno poglobili že tako resno gospodarsko krizo v državi.

Čeprav večina nafte z otoka Kharg konča na Kitajskem, bi prekinitev izvoza zelo verjetno še dodatno zvišala svetovne cene nafte in spodbudila inflacijo v večjih industrijskih državah, vključno z ZDA — čemur se bo administracija predsednika Trumpa v volilnem letu verjetno želela izogniti.

Obstaja tudi tveganje, da bi napad spodbudil Iran k stopnjevanju napadov na energetsko infrastrukturo po vsej regiji. Iranska vojska je namreč že zagrozila, da bo v primeru napadov na iranske energetske objekte ciljala naftne objekte, povezane z ZDA, na Bližnjem vzhodu, je v soboto poročala agencija Agence-France Presse, sklicujoč se na izjave organizacij, povezanih z Revolucionarno gardo.