Ko Slovenija prehiteva Evropo in zakaj to ni dobro

Slovenija je že osem mesecev brez guvernerja Banke Slovenije. Viceguverner in član Sveta Banke Slovenije je Primož Dolenc, ki pravi, da delovanje tako v notranjem kot mednarodnem smislu poteka popolnoma nemoteno. "Vabljeni smo na mednarodne dogodke. Lahko sodelujem na sejah Sveta ECB, sicer ne z glasovalno pravico, pa vendarle. Tudi kolegi iz drugih držav pridejo k nam in imamo normalne odnose."

Dodal je še, da je za Evropsko centralno banko (ECB) in kolege guvernerje v evrskem območju to aktualno vprašanje: "Vsakič, ko se vidimo, se pojavi to vprašanje. Skušam jim pojasniti, kakšen je pri nas postopek, kakšna je situacija. Kot rečeno, pa to bistveno ne vpliva na moje delovanje in moj položaj v evrskem območju."

Dolenc je torej januarja kot namestnik guvernerja prevzel vodenje Banke Slovenije in Sveta Banke Slovenije, po skoraj osmih mesecih pa se je odločil za sistematično predstavitev gospodarska gibanja, odločitev s področja denarne politike in stanja v bančnem sistemu. Za vsa našteta področja je podal oceno, da lahko "nanje gledamo z optimizmom", pa tudi, da razburkano dogajanje v okolici in mednarodnem okolju spremljajo precej velika tveganja.

V Sloveniji je po njegovih besedah gospodarska slika relativno solidna, tveganja pa izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja. "Gospodarska aktivnost se je predvsem zaradi krepitve zasebne potrošnje obnovila, ugodne trende pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih," je dejal. Trg dela v Sloveniji (in tudi širše) je ugoden, beležimo visoko zaposlenost in nizko brezposelnost, kar pomeni, da je trg dela v Sloveniji (pa tudi širše) robusten.

Inflacijska gibanja so v splošnem ugodna, pravi. Po 2024 in obdobju močnega odziva denarne politike je inflacija blizu ciljnih dveh odstotkov. "V Sloveniji je inflacija nekoliko višja kot v Evropi, kar izhaja iz razlik v cenah hrane in energentov. Ta učinek je po našem mnenju bolj prehodne narave in bo v prihodnjih letih izzvenel," je komentiral. 

"Smo v ciklu, ko nadaljnje zniževanje obrestnih mer ni več potrebno, prišli smo do ravni inflacije, s katero smo zadovoljni, zadovoljni smo glede gospodarskih izgledov, zato je sledil premor./.../Sam osebno menim, da ni prišlo do pomembnih dejavnikov, ki bi lahko to odločitev iz poletja spremenili," je dejal. Kot smo vajeni pri Christine Lagarde, pa je tudi on dejal, da bo končna odločitev sprejeta na podlagi zadnjih podatkov, upoštevana pa bodo vsa tveganja.

Inflacija pri nas po besedah Dolenca trenutno znaša okoli tri odstotke, glavni razlog je v ceni hrane in brezalkoholnih pijač, ki so v zadnjih mesecih močno porasle - mislim, da je ta porast med 7 in 8 odstotkov, kar je eden najvišjih porastov v Evropi. Poleg tega imamo nekaj prehodnih ali začasnih učinkov: dvig DDV v enem segmentu, dvig trošarin, ampak to so prehodni, enkratni učinki, ki bodo v prihodnje izzveneli. 

Kako bodo ameriške carine vplivale na Slovenijo

V zadnjih mesecih so aktualne tudi carine. Kljub dogovoru med Evropsko unijo in ZDA pravi, da "del negotovosti ostaja, saj nikoli ne vemo, kaj se lahko zgodi v prihodnjih tednih, če se razmišljanje odločevalcev preko Atlantika ponovno spremeni". Opozarja pa, da dogovor pomeni neko korenito spremembo med ZDA in Evropo ter predvideva višje carine kot so veljale do zdaj.

 

 

Carinski ukrepi na slovensko gospodarstvo ne vplivajo neposredno, ker je blagovna menjava relativno omejena, ima pa potencialno trgovinski dogovor učinek preko posrednih učinkov, preko izvoznih partneric, je pojasnil. "Dogovorjene carine so v povprečju nekoliko višje, kot smo predvidevali junija. Dogovor je, da bodo efektivno med 12 in 16 odstotkov. Zato je pričakovati, da bo to na gospodarsko sliko vplivala nekoliko negativno, ker so carine višje. Lahko pa pričakujemo pozitiven učinek preko zmanjšanja negotovosti," je še dodal. V julijski napovedi so sicer računali, da bo učinek carin v treh letih, to je od 2025 do 2027 kumulativno 0,7 odstotka.

Slovenski bančni sistem

Kljub pretresom v zadnjih letih je bančni sistem ostal zdrav in stabilen, likvidnost bančnega sektorja je eden boljših v evroobmočju, tudi solventnost je dobra, slovenski bančni sistem je že kar nekaj časa zelo nizko po parametrih slabih posojil v celotnih posojilih. Vse skupaj kaže, da je bančni sistem zdrav, lahko zagotavlja podporo gospodarstvu, če to potrebuje.

Dobički bančnega sistema so bili rekordni, tudi zaradi politike ECB. Na ta rezultat gledamo z optimizmom, ker so lastniki bank v Sloveniji so približno polovico dobičkov pustili v sistemu, kar krepi bančni sistem in omogoča kasnejšo porabo tega kapitala za nova posojila ali pa je to obramba pred morebitnimi slabimi posojili. Letos lahko pričakujemo zaradi vseh dogajanj, da bo dobiček v bančnem sistemu nekoliko nižji, pa vendar še vedno lahko govorimo o stabilnem bančnem sistemu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar