Drage nepremičnine vse bolj skrbijo Banko Slovenije

Nepremičninski sektor prinaša vse večje tveganje za slovenski bančni sektor, ugotavljajo pri Banki Slovenije.

Ker cene nepremičnin nenehno rastejo že skoraj desetletje, vrednosti pa so zaradi omejene ponudbe na trgu precenjene, je tveganje za bančni sektor povečano, čeprav še vedno ostaja na zmerni ravni, je včeraj na predstavitvi najnovejšega poročila o finančni stabilnosti povedala direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik.

Slaba ponudba, veliko povpraševanje

Z zniževanjem obresti za posojila se povečuje tudi povpraševanje po najemu posojil, kar bi ob zelo omejeni ponudbi nepremičnin na trgu lahko povzročilo dodatno rast cen, je povedala Meta Ahtik. 

"Večje povpraševanje bi lahko pripeljalo do nove precenjenosti nepremičnin. Tveganje za banke je povečano, a ostaja ne zmerni ravni," je povedala Meta Ahtik. Vendar pri Banki Slovenije ocenjujejo, da bi se tveganja na tem področju lahko povečala.

STA

 

Tveganje iz nepremičninskega sektorja za bančni sistem so pri Banki Slovenije označili z rumeno barvo (zmerno). S takšno stopnjo so ocenjena tudi tveganje financiranja, obrestno tveganje in kreditno tveganje. Kreditno tveganje je edino področje, ki ga je Banka Slovenije v primerjavi s prejšnjim poročilom spremenila iz zelene (nizko) v rumeno (zmerno).

 

 

Nekatera podjetja že imajo težave

Kreditno tveganje prikazuje nevarnost nepoplačila kreditov. Čeprav je v celoti delež nedelujočih terjatev še vedno nizek, in sicer en odstotek, pa prihaja do sprememb pri posameznih panogah. Delež nedelujočih kreditov se tako povečuje pri podjetjih v predelovalnih dejavnostih v panogah, ki jih najbolj bremenijo poslabšane razmere v mednarodnem okolju – to so dejavnosti avtomobilske industrije, jeklarstva, proizvodnje plastike in podobno. Rahlo se je povečal tudi delež nedelujočih terjatev pri posojilih prebivalstvu, predvsem potrošniških posojilih, je povedala Meta Ahtik.

 

 

Čeprav se je splošna raven tveganj za finančno stabilnost nekoliko zvišala, odpornost bank proti sistemskim tveganjem ostaja velika, v poročilu ugotavlja Banka Slovenije.

Za koliko se bo znižala gospodarska rast?

"Gospodarska negotovost se je še povečala, tveganja ostajajo velika," je sliko v globalnem makroekonomskem prostoru orisal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. Kar je seveda povezano z ekonomsko politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Indeks negotovosti gospodarske politike je trenutno trikrat višji od dolgoletnega povprečja.

Pri Banki Slovenije ocenjujejo, da bodo Trumpovi ukrepi globalno rast BDP znižali za eno odstotno točko, rast BDP v Sloveniji pa bo po ocenah za 0,5 odstotne točke nižja. A ker se ukrepi spreminjajo iz dneva v dan, je oceno vpliva na gospodarstvo težko narediti, je povedal Dolenc.

Kakšen bo vpliv na cene?

Gotovo pa je, da bo negotovost zaradi carinskih vojn negativno vplivala na globalno gospodarsko rast, je povedal namestnik guvernerja. Veliko manj jasen pa je vpliv na inflacijo. Upočasnitev gospodarske rasti bi povzročila padec cen (deflacijo), carine pa bi cene povišale (inflacija), je pojasnil Dolenc. Pri Banki Slovenije sicer pričakujejo, da se bo inflacija v Sloveniji ustalila na ravni dveh odstotkov, kamor se je v zadnjih mesecih spustila.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar