ECB z novim premorom: denarne pipe ni priprla

Evropska centralna banka (ECB) danes zaključuje monetarno srečanje. Člani Sveta ECB so odločili, da ključne obrestne mere pustijo nespremenjene. Kljub današnjemu podatku, da se inflacija v evrskem območju viša, rast gospodarstva pa upočasnjuje, v monetarno politiko niso posegali. Tudi ameriška centralna banka (Fed) je na včerajšnjem zasedanju obrestne mere ohranila nespremenjene.

ECB spremlja, ali bodo povišani stroški energije spodbudili zaposlene k zahtevam po višjih plačah in podjetja k dvigu prodajnih cen.

''Vojna na Bližnjem vzhodu je povzročila močno zvišanje cen energije, kar je spodbudilo inflacijo in vplivalo na gospodarsko razpoloženje. Posledice vojne za srednjeročno inflacijo in gospodarsko aktivnost bodo odvisne od intenzivnosti in trajanja cenovnega šoka energije ter obsega njegovih posrednih in sekundarnih učinkov. Dlje kot bo trajala vojna, kot bodo cene energije ostale visoke, močnejši bo verjeten vpliv na širšo inflacijo in gospodarstvo,'' so sporočili iz ECB.

Čeprav so bile prejete informacije v veliki meri skladne s prejšnjo oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, so se tveganja za rast povečala. ''Svet ECB je zavezan k oblikovanju denarne politike, ki bo zagotovila stabilizacijo inflacije na ciljni ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju,'' so še zapisali. Naslednje monetarno zasedanje sveta ECB bo 10. in 11. junija.

Predsednica ECB Christine Lagarde je nakazala, da bo ECB junija preučila morebitno zvišanje obrestnih mer, potem ko so oblikovalci politik v četrtek o tem razpravljali in zavrnili idejo. "Sprejeli smo premišljeno odločitev na podlagi še nezadostnih informacij," je dejala Lagarde. "Razpravljali smo o odločitvi, ki smo jo danes soglasno sprejeli, a smo tudi dolgo in poglobljeno razpravljali o odločitvi o morebitnem zvišanju."

Na vprašanje, ali bo junijsko srečanje prineslo zvišanje obrestne mere – kot trenutno pričakujejo vlagatelji in analitiki – je dejala, da bo naslednjih šest tednov "pravi čas" za oceno gospodarstva, "da bi lahko sprejeli premišljeno odločitev na podlagi preverjenih in ponovno pregledanih informacij".

Analitiki Bloomberga so v zadnji anketi namreč ocenili, da se bo ECB na iransko vojno odzvala z enkratnim dvigom obrestnih mer na zasedanju v juniju. Naslednje leto pa naj bi ukrep izničili s ponovnim znižanjem, da bi obvarovala gospodarsko rast. Že na naslednjem srečanju naj bi jo zvišala za četrtino odstotne točke na 2,25 odstotka. Več kot tretjina analitikov meni, da bo ECB obrestne mere zvišala še enkrat (drugič) do konca leta.

Guverner malteške centralne banke Alexander Demarco je pred dnevi povedal, da bi bilo za ECB bolje, če bi s povišanjem stroškov zadolževanja še malo počakala, kot pa da bi ukrepala prehitro, je poročal Bloomberg.

''Medtem ko se je še pred nekaj meseci govorilo o morebitnem znižanju, danes razpravljamo o možnosti, da bi bilo potrebno rahlo zvišanje,'' je pred dnevi namignil guverner slovaške centralne banke Peter Kazimir in nakazal, da bi lahko vojna z Iranom zahtevala morebitno zvišanje obrestnih mer.

Tudi ECB se zaveda udarca za proizvodnjo, saj so podatki, objavljeni tik pred objavo obrestne mere, pokazali, da se je bruto domači proizvod v prvem četrtletju v evrskem območju povečal za manj kot so pričakovali, kar je spodbudilo strah pred stagflacijo, čeprav je Lagarde to idejo zavrgla kot neutemljeno.

"Stagflacije – tega kričečega izraza – ne uporabljamo za okoliščine, ki jih imamo," je dejala. "Resnično menimo, da je povezana s situacijo 70. let." Trgi ocenjujejo, da se bodo uradniki osredotočili na dvig cen, ki so aprila poskočile za tri odstotke – najhitreje od jeseni 2023 – zaradi naraščanja cen energije.