Stojijo v vrsti, da bi Sloveniji posodili denar: kakšne obresti ponuja država?

Po devetih mesecih leta ima državna blagajna milijardni primanjkljaj, kar je največ v zadnjih štirih letih. Do konca leta naj bi ta po načrtih poskočil na 1,8 milijarde evrov, zato smo preverili, kako privlačen je slovenski dolg in kakšne so obresti.

Ob rekordih na delniških trgih je bilo za lovce na fiksne donose letos že kar precej priložnosti – država je za financiranje proračuna in upravljanje dolga letos izdala 2,6 milijarde evrov dolgoročnega dolga. 

Slovenski dolg vroča roba

"Interes vlagateljev za slovenske državne obveznice ostaja izjemno visok," ocenjujejo na finančnem ministrstvu. Po njihovih podatkih je bilo povpraševanje na sindiciranih izdajah slovenskih obveznic v letu 2025 kar 4,2-krat večje od ponujene vrednosti dolga, kar potrjuje zaupanje tujih investitorjev v slovenske javne finance. 

Tržno izkazano zanimanje investitorjev za nakup slovenskih obveznic je zadnja leta vselej večje od ponudbe. V letu 2023 je povpraševanje investitorjev predstavljajo 6,1-kratnik sprejete vpisane nominalne vrednosti dolga, če upoštevamo sindicirane referenčne izdaje slovenskih obveznic v evrih na primarnem trgu. 

"Državni proračun ima trenutno likvidnostno rezervo v vrednosti 6,3 odstotka BDP, bilančna vsota enotnega zakladniškega računa pa znaša 12,8 odstotka BDP, kar zagotavlja visoko stopnjo varnosti pri upravljanju dolga," pojasnjujejo na ministrstvu.

Pred vrati zadnja izdaja zakladnih menic letos

Do konca tega leta zapade še 564 milijonov evrov glavnic dolga, en del pa bo financiran tudi z izdajami tri-, šest- in 18-mesečnih zakladnih menic. Zadnja letošnja avkcija se namreč začne danes, čeprav bi morali glede na načrt izdati menice še v novembru. Zakaj je novebrska izdaja preklicana? 

"Avkciji za dvanajst- in šestmesečne zakladne menice sta bili preklicani zaradi ustrezne likvidnostne pozicije državnega proračuna in manjše potrebe po kratkoročnem zadolževanju v tem obdobju," odgovarjajo z ministrstva. Ministrstvo za finance redno spremlja stanje proračunskih prilivov in izdatkov ter razmere na denarnih trgih in glede na to izvedba napovedanih kratkoročnih izdaj ni bila potrebna. Po njihovih besedah gre za običajno prilagoditev načrta.

Zakladne menice so privlačne tudi za male vlagatelje, saj za nakup ni potreben status dobro poučenega vlagatelja, kot to velja za nakup državnih (in podjetniških) obveznic. Postopek nakupa zakladnih menic, tako domačih kot tujih, je precej preprost, a je treba imeti trgovalni račun. Pravne in fizične osebe lahko podajo naročila za vpis zakladnih menic prek izpolnjenega obrazca za vpis telefonsko, v poslovalnicah ali prek snemane telefonske linije.

Za nakup ni potreben status dobro poučenega vlagatelja, kot velja za nakup državnih (in podjetniških) obveznic, treba pa je imeti trgovalni račun. Obresti se izračunajo z uporabo navadnega obrestnega računa in z upoštevanjem dejanskega števila dni do dospelosti ter 360 dni v letu. Prodajna cena zakladne menice je sprejeta na avkciji in se izračuna na podlagi odstotka nominalne vrednosti zakladne menice. Zakladne menice so uvrščene med instrumente denarnega trga Ljubljanske borze, donosi pa so, tako kot velja za vse kapitalske dobičke, obdavčeni s 25 odstotki.

 

Predvideni stroški Klirinško-depotne družbe (KDD) za vpis zakladnih menic ob izdaji so naslednji:

• Vzdrževanje stanj: 0,40 evra + 0,00107 odstotka vrednosti mesečno

• Strošek poravnave: 0,037 %, min. 5,00 evrov oziroma max. 30,79 evra

• Strošek za uparitev naloga: 0,25 evra

• Strošek za izplačilo: 0,31 evra

 

Na septembrski avkciji tri in 12-mesečnih menic je povpraševanje prav tako preseglo ponudbo, in sicer pri trimesečnih za slabih sedem milijonov evrov, pri 12-mesečnih pa kar za 86 milijonov evrov. 

Skupaj je država izdala za 84,6 milijona evrov zakladnih menic, donos sprejetih ponudb pa je dosegel 1,9 odstotka. Nižanje obrestnih mer Evropske centralne banke se je dodobra preneslo tudi na dolžniške trge, saj je bil donos izdanih zakladnih menic lani ta čas blizu treh odstotkov. 

Rast dolga zahteva širitev investitorskega zaledja

Kot poudarjajo na finančnem ministrstvu, se v svojih strateških načrtih Slovenija ne omejuje zgolj na domači evrski trg, to pa zahteva tudi rast nominalnega obsega dolga sektorja države.

"Za ohranjanje ugodnih pogojev zadolževanja Slovenija aktivno gradi odnose z vlagatelji po vsem svetu – med drugim novičnik ministrstvo pošilja na več kot 900 naslovov globalnih investitorjev," pravijo na ministrstvu. Tak pristop po njihovih besedah zmanjšuje informacijsko asimetrijo in prispeva k temu, da obrestne mere čim bolj odražajo dejansko gospodarsko stanje države.

Sloveniji boljša ocena

Kako se država spopada z iskanjem denarja na trgu, je pomembno tudi z vidika bonitetnih ocen. Prav robustna metrika tveganj portfelja dolga in likvidnostna rezerva državnega proračuna prinašata fleksibilnosti pri načrtovanju vstopanja na dolžniške kapitalske trge v srednjeročnem obdobju.

To so prepoznali tudi v bonitetni hiši Fitch, ki je v petek zvišala bonitetno oceno Slovenije z A na A+ in ji pripisala stabilne obete. V zadnjih desetih letih so zvišali bonitetno oceno zgolj dvakrat, in sicer leta 2016 z BBB+ na A- in leta 2019 z A- na A.

Po mnenju bonitetne agencije Fitch se preudarno upravljanje dolga zrcali v razpršenosti vlagateljev, daljši povprečni ročnosti (9 let) ter nizkih stroških servisiranja dolga. Ob tem se je javni dolg namreč znižal z 80,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2020 na 66,6 odstotka v letu 2024 in agencija predvideva nadaljnje zniževanje na 60 odstotkov do leta 2029.

"V splošnem pa se lahko po mnenju agencije Slovenija med drugim pohvali tudi z odpornim gospodarstvom," so zapisali. Fitch tako meni, da je upočasnitev gospodarske rasti letos zgolj prehodna in predvideva stabilno zmerno rast v naslednjih dveh letih okrog dveh odstotkov.

 

 

Dopolnjeno z odgovorom ministrstva.